Poslanke in poslanci so zakon o zaščiti živali, ki so ga sprejeli decembra 1999, v tem času sedemkrat novelirali, od tega štirikrat po letu 2020, nazadnje lansko poletje. Ustavno sodišče je doslej prejelo petnajst pobud za presojo ustavnosti posameznih členov zakona o zaščiti živali, od tega šest lani. O zadnji je odločalo 29. decembra.
Z njo je želel pobudnik preprečiti, da bi moral zaradi zakonskih sprememb svojo divjo mačko serval oddati v živalski vrt ali zavetišče. Ustavni sodniki so njegovo pobudo zavrgli. Pojasnili so, da izpodbijana zakonska določba sama po sebi še ne vsebuje pravila o tem, ali je serval dovoljena vrsta živali ali ne. To odločitev je namreč zakonodajalec prepustil podzakonskemu aktu.
Državni svet je bil lani delno uspešen, kaj pa tokrat?
Je pa januarja lani s pobudo za ustavno presojo novele zakona zaščiti živali iz leta 2023 uspel prav državni svet, saj je ustavno sodišče razveljavilo zakonska določila, po katerih bi lahko kvalificirani prijavitelji suma mučenja živali, če se ne bi strinjali z ugotovitvami inšpektorjev, zahtevali, da o njih ponovno presodi tričlanska komisija, pritožba zoper odločitev komisije pa ne bi bila mogoča. Ustavni sodniki so ta določila razveljavili, saj so ocenili, da bi lahko zaradi nejasne zakonske dikcije prišlo do nenavadnega prepletanja pooblastil med prijavitelji in inšpekcijskimi organi.
Državni svet je, kot rečeno, po lanski vnovični spremembi zakona o zaščiti živali vložil še eno zahtevo za presojo ustavnosti tega zakona, ki so jo pripravili v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). »Prepoved kastracije pujskov brez uporabe anestezije in analgezije bistveno poslabšuje položaj rejcev prašičev, saj ne določa ustreznega prehodnega obdobja, ni usklajena z evropsko prakso in je nesorazmerna glede na posledice, ki jih povzroča v praksi. Ukrep pomeni dodatne stroške ter slovenske rejce postavlja v konkurenčno slabši položaj v primerjavi z rejci v drugih državah članicah EU, kjer se tak način kastracije še vedno izvaja, čeprav bi bilo brezbolečinsko kastracijo mogoče doseči tudi z milejšimi in postopnimi ukrepi,« so pobudo za presojo ustavnosti zakona o zaščiti živali utemeljili v KGZS.
Pri kletkah zahtevajo daljše prehodno obdobje
Ustavni sodniki naj bi presojali tudi o tem, ali uzakonitev prepovedi baterijske reje kokoši nesnic, ki bo začela veljati 1. januarja 2029, pomeni bistveno poslabšanje pravnega in ekonomskega položaja rejcev. »Prehodno obdobje je prekratko in v praksi še krajše, saj pogoji finančne pomoči države dolgo niso bili znani. Zakon ne upošteva obstoječih naložb v obogatene kletke z dolgo amortizacijsko dobo, prestrukturiranje reje pa je hkrati izvedbeno in finančno izjemno zahtevno zaradi potrebnih gradbenih posegov, pridobivanja dovoljenj, nabave nove opreme in izpada prihodkov. Za vzdržen in pravičen prehod bi bilo potrebno bistveno daljše, vsaj desetletno prehodno obdobje,« so prepričani v KGZS. Za Dnevnik so izpostavili primer kmetije, ki je v obogatene kletke investirala leta 2024, ko ni še nihče vedel, da bodo takšne kletke z letom 2029 v Sloveniji prepovedane. Naložba jih je stala 245.000 evrov. Zanjo so najeli kredit. Septembra lani so plačali prvi obrok, zadnjega bodo šele čez šestnajst let.
Dodajmo, da je državni svet predlagal začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb zakona o zaščiti živali in absolutno prednostno obravnavo zadeve pred ustavnim sodiščem.