Možnost izbire novorojenčkovega pediatra v oddaljenem kraju ne zadošča, so jasni v uradu varuha, zdravnika pa potrebujejo tudi starejši otroci. Foto: Bojan Velikonja
Urad varuha: Država krši pravice otrok
Če je edina možnost pediater daleč od novorojenčkovega doma, država krši pravice otrok, so opozorili v uradu varuha človekovih pravic. Rešitev mora zagotoviti država, so jasni.
Trenutne razmere pomenijo kršitev ustave in konvencije o otrokovih pravicah, so ob nedostopnosti izbire pediatra ugotovili pri varuhinji človekovih pravic Simoni Drenik Bavdek. Država krši pravice otrok, če novorojenčkom in dojenčkom kot edino možnost zagotovi pediatra daleč od njihovega doma oziroma če starejši otroci po odhodu pediatra ostanejo brez realne možnosti izbire novega, so opozorili. Ministrstvo za zdravje in vlado pozivajo k čimprejšnji spremembi ureditve. »Pravica otroka do pediatra ne sme biti odvisna od poštne številke,« so poudarili.
Po pediatra v 120 kilometrov oddaljen kraj?
Kot so pojasnili, prejemajo vse več pobud staršev, ki po rojstvu otroka ne najdejo pediatra zanj. Težave so najizrazitejše v osrednji Sloveniji, so opozorili, a se pojavljajo tudi drugje. Veljavna ureditev določa, da mora novorojenčke in dojenčke sprejeti pediater z najnižjim številom pacientov znotraj posamezne območne enote ZZZS, so dodali. To velja ne glede na oddaljenost od otrokovega doma, omenjena rešitev pa po oceni urada varuha človekovih pravic ne zagotavlja dejanskega in učinkovitega dostopa do zdravstvenega varstva. Družina iz Trbovelj bi lahko denimo pediatra dobila v Idriji, približno 120 kilometrov stran, so ponazorili. »Od staršev ni razumno pričakovati tako dolgih poti z otrokom, vse družine pa tudi nimajo avtomobila ali materialnih možnosti za takšne prevoze,« so poudarili.
Brez izbranega pediatra lahko ostanejo tudi starejši otroci, če njihov zdravnik preneha opravljati dejavnost zaradi upokojitve, menjave službe ali drugih razlogov, so spomnili. Zgolj kurativna obravnava v zdravstvenem domu v takih primerih ni zadostna, so dodali, saj otroci potrebujejo tudi preventivne preglede in cepljenja. »Varuh je seznanjen tudi s primeri, ko otrok pred vključitvijo v vrtec zaradi odsotnosti pediatra ni mogel opraviti potrebnega cepljenja,« so pojasnili.
Tak sistem lahko vodi v nepotrebno obiskovanje urgentnih služb ali samoplačniško zdravljenje, še opozarjajo. »Država, v kateri se rodi vse manj otrok, si ne more privoščiti, da tistim, ki se rodijo, ne zna zagotoviti dostopnega pediatra. Ustava in konvencija o otrokovih pravicah državi nalagata posebno skrb za otroke, mednarodni standardi pa poudarjajo tudi fizično dostopnost zdravstvenih storitev ter zagotavljanje primarnega zdravstvenega varstva čim bližje okolju, v katerem otrok in njegova družina živita,« so zapisali. Gre za sistemski problem, rešitev pa mora zagotoviti država, so poudarili. Na težavo so opozarjali tudi zastopniki pacientovih pravic.
O omenjenih dogajanjih v osnovnem zdravstvu smo v Dnevniku poročali avgusta. Pediatri, ki imajo v posamezni območni enoti ZZZS najmanj pacientov, so po novem dolžni sprejemati dojenčke in novorojenčke, kar velja tudi, če bi že dosegli mejo za zavračanje dodatnih vpisov. Uredba, ki jo je pred odhodom sprejela vlada Roberta Goloba, je odprla dodatno možnost, a zlasti v velikih območnih enotah ZZZS ni posebej v pomoč. Pri vstopu otrok brez pediatra v vrtce se lahko zatakne, če nimajo možnosti cepljenja. Pogoj za vstop v javne in javno sofinancirane vrtce je namreč precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Situacij, ko otrok zaradi razmer v zdravstvu ne pride ob času do preventivnih pregledov, cepljenj oziroma ustreznega potrdila o precepljenosti, zakonodaja ni predvidela kot izjemo.
