Zaradi lanskih obilnih težav z boleznijo modrikastega jezika (angl. bluetongue virus – BTV), ki je morila predvsem ovce, je bilo cepljenje proti BTV v Sloveniji letos obvezno. Začelo se je 1. januarja in s podaljšanjem za teden dni končalo 30. aprila. Govedo in koze so v tritedenskem presledku prejeli po dva odmerka cepiva proti sevom 3, 4 in 8, medtem ko je pri ovcah zadostoval eden.
Najbolj so bili disciplinirani rejci ovc
Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ima 5564 rejcev skupno 86.735 ovc. Veterinarji so jih proti BTV cepili 82.953 ali slabih 96 odstotkov vseh. Govedo redi blizu 25.000 obratov, ki imajo skupaj 452.274 živali. Oba odmerka cepiv je prejelo 380.565 goved oziroma 84,14 odstotka vseh. Koze redi 3731 obratov, skupni stalež teh živali v njih je 24.625. Oba odmerka cepiv proti BTV je prejelo 19.515 živali, kar je 79,25 odstotka vseh koz v Sloveniji.
Se je pa zaradi bolezni modrikastega jezika razvnela besedna vojna med vodstvoma UVHVVR in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Kmetijska svetovalka Nataša Debeljak, zaposlena v kranjskem kmetijsko-gozdarskem zavodu, je namreč 23. aprila gorenjskim rejcem razposlala letak, v katerem je med drugim zapisala: »V preteklem tednu so se pričeli pojavljati pogini in zdravstvene težave v zvezi z boleznijo modrikastega jezika pri dovzetnih živalih.« Med opaženimi simptomi je v sliki in besedi izpostavila otekle glave, izcedke, vročino, bolečine v sklepih in parkljih, zavračanje hoje ter pogine. Rejce je hkrati pozvala k nujnosti cepljenja živali.
Neupravičeno širjenje panike?
Letak je naletel na oster odziv veterinarske stroke, ki kmetijski svetovalni službi očita, da na podlagi nepreverjenih informacij med rejci širi paniko. Enak očitek je vodstvo UVHVVR v elektronskem dopisovanju navrglo predsedniku KGZS Jožetu Podgoršku. Zatrdilo je, da letos v Sloveniji BTV ni bil potrjen še pri nobeni živali, poleg tega so dovzetne živali prekužene tako zaradi lanskega izbruha bolezni kot tudi zaradi letošnjega cepljenja.
V skladu s pravilnikom o ukrepih, povezanih z okužbo z virusom modrikastega jezika, mora rejec vsak sum na okužbo nemudoma prijaviti veterinarski organizaciji. Terenski veterinar mora sum potrditi ali ovreči in o tem obvestiti pristojni območni urad UVHVVR. Po naših informacijah naj bi uprava letos prejela le dve prijavi suma na BTV na podlagi kliničnih znakov, vendar so laboratorijske preiskave oba ovrgle. »V nobenem primeru ne more biti laična informacija nekega rejca, da so bili pri živali prisotni klinični znaki, tipični za BTV, formalna podlaga za pošiljanje vsesplošnih obvestil kmetijske svetovalne službe rejcem z vsebino, ki nima podlage v uradnih in strokovnih podatkih, za katere je pristojna le veterinarska služba,« je Boštjan Vidic, vršilec dolžnosti generalnega direktorja UVHVVR, pisno očital prvemu možu kmetijske zbornice.
»Ti svetovalna služba, ti, zakaj strašiš«
Jožeta Podgorška je takšen odziv uprave presenetil. »Svetovalka kranjskega kmetijsko-gozdarskega zavoda je s treh gorenjskih kmetij kmetij prejela obvestilo o bolezenskih znakih, podobnih BTV. Na teh kmetijah naj bi bilo tudi nekaj poginov živali. Z ene naj bi jo celo obvestili, da je na BTV posumil tudi veterinar, zato se je odločila z letakom na to opozoriti rejce. Hkrati jih je spodbudila, naj dajo cepiti izpostavljene živali. O tem je obvestila tudi direktorja kranjskega območnega urada UVHVVR Mateja Demšarja, ki je od nje dobil tudi letak. Toda namesto da bi UVHVVR reševala izziv na teh treh kmetijah, se je odzvala z elektronsko pošto z očitkom, češ, ti svetovalna služba, ti, zakaj strašiš kmete, če ni bolezni!« je dogajanje za Dnevnik slikovito opisal Jože Podgoršek.
Prepričan je, da se je njihova svetovalka odzvala pravilno, zato stoji za njo. »Rejce smo na težave opozorili tudi zato, da nam ne bi državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) Maša Žagar znova (kot septembra lani) očitala, da zbornica rejcev ne obvešča o tegobah,« je pojasnil Podgoršek in dodal: »Po naših podatkih ni na omenjenih treh gorenjskih kmetijah nihče odvzel vzorcev, da bi sum na BTV potrdili ali ovrgli. Torej ne vemo, ali je šlo za lažni alarm ali ne. Je pa kmetijska svetovalna služba v tem primeru ravnala pregledno in odkrito, kajti ozaveščanje je ključno pri preprečevanju širjenja bolezni. To se je pokazalo lani, ko je bila cela komunikacijska zmeda v povezavi z BTV, saj sta MKGP in UVHVVR zaspala.«