Zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti, ki ga je znanstvenikom obljubljala še koalicija pod vodstvom LMŠ, se počasi prebija skozi politične meandre. Besedilo je po zadnjih podatkih v medresorskem usklajevanju, znanstveniki pa opozarjajo, da bi bila bistvena zaveza politike, da bo zagotovila dolgoročno stabilno financiranje znanstvene dejavnosti.
Po besedah predsednika Koordinacije samostojnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) Gregorja Anderluha je KOsRIS ministrstvu sporočil, da pričakuje olajševanje dela javnih raziskovalnih zavodov, kot so Kemijski inštitut, Institut Jožefa Stefana (IJS), ZRC SAZU in množica manjših raziskovalnih ustanov. »Vztrajamo pri določilih, ki opredeljujejo zavezo o višini financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz državnega proračuna v višini vsaj enega odstotka BDP. Vztrajamo pri ohranjanju lastništva javnih raziskovalnih zavodov nad nepremičninami, v katerih delujejo,« pravi Anderluh. Lastništvo nepremičnin je nameravala država prevzeti nase, a so se inštituti temu uprli. »Lastništvo nepremičnin je za nas pomembno izključno zaradi učinkovitega ravnanja z njimi. V znanosti neprestano dograjuješ nove laboratorije, spreminjaš vsebine. Če jih prepustiš državi, ki je že stokrat dokazala, da je neorganizirana, neučinkovita in toga, nisi več mednarodno konkurenčen ter ne moreš izvajati svojega poslanstva,« je dodal vršilec dolžnosti direktorja IJS Jadran Lenarčič.
KOsRIS pričakuje tudi »večjo fleksibilnost pri določanju plač raziskovalcev ter možnost ustanavljanja podjetij«. Gre za podjetja, ki bi nastala iz raziskovalnih projektov in bi poskrbela za prenos znanja v proizvodnjo novih tehnoloških izdelkov oziroma storitev.
Maslo ali topovi
Kot kaže, pa je do osnutka zakona skeptično ministrstvo za finance. »V medresorski obravnavi je predvsem ministrstvo za finance posredovalo vrsto pripomb. Zato je na potezi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in močno upam, da bodo znali pripraviti prepričljive protiargumente,« pravi direktor Znanstvenoraziskovalnega centra (ZRC) SAZU Oto Luthar.
»Zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti bi omogočil dolgoročno stabilno financiranje znanosti. V času te vlade pa ga je ministrstvo za finance zavrnilo z argumentom, da ni mogoče imeti vnaprej predvidenih sredstev za znanost, ker to zmanjšuje fleksibilnost proračuna in ker bodo prišla ekonomsko šibkejša leta, ko bo potrebna prilagoditev izdatkov,« je opozoril Branimir Štrukelj, glavni tajnik sindikata SVIZ, ki zastopa tudi znanstvenike. »Hkrati je ministrstvo za finance potrdilo nakup orožja v višini 780 milijonov evrov, pri čemer so izdatki predvideni za vsako leto vnaprej, ne glede na ekonomsko situacijo. To je natančna ilustracija odnosa vladajoče politike do znanosti. Izbira med maslom in topovi je že sprejeta,« ugotavlja Štrukelj.
Mladi ali stari
Tudi na Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) so zaradi dogajanja zaskrbljeni. »Zdi se, da je temeljni namen utrjevanje pozicij moči posameznikov in ohranjanje obstoječih razmerij med peščico raziskovalnih 'baronov' in 'navadnimi' raziskovalci, med starejšimi in mlajšimi raziskovalci,« je dejala podpredsednica sindikata Marija Javornik Krečič. VSS moti, da v pripravo zakona niso bili niti vključeni. »Pričakujemo, da bo ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec k problematiki raziskovalne in visokošolske sfere pristopila z večjo odgovornostjo in zavzetostjo, kot je zgolj objavljanje starih neprimernih in neusklajenih predlogov zakonov,« pravi sindikalistka.
Po drugi strani so z razvojem dogajanja zadovoljni na Univerzi v Ljubljani. »Zadovoljni smo s predvideno rešitvijo dileme, ali financirati projekte profesorjev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, ali pa raje denar preusmeriti k mladim. Našli smo ureditev, ki je sprejemljiva za vse,« pravi rektor univerze Igor Papič. Po novem naj bi bile predvidene tri različne vrste projektov glede na starost izvajalcev – za raziskovalce takoj po doktoratu, za srednjo generacijo in klasični projekti za najstarejše raziskovalce, pravi Papič. »Sredstva za vsako vrsto bi bila ločena. Na tak način bi rešili problem mlajših raziskovalcev oziroma profesorjev, ki so doslej težje prišli do finančnih sredstev,« je prepričan.
