»V imenu družine Rimac lahko potrdimo, da je naš ljubljeni mož, oče in dedek Ivan Rimac včeraj preminil na svojem domu v Samoborju. Družina v teh težkih trenutkih prosi za zasebnost,« piše v sporočilu, poroča Index.
Ivan Rimac je imel ključno vlogo pri začetkih podjetja Rimac Automobili, saj je bil prvi pomembnejši investitor v projekt svojega sina Mateja. Zagotovil je začetni kapital za razvoj prvih prototipov in več let vodil nadzorni odbor podjetja, preden se je umaknil.
Mate Rimac je leta 2017 glede spornih poslov svojega očeta dejal: »Zoper mojega očeta sta potekala dva postopka in v obeh je bil oproščen. Vedno je delal pošteno in korektno. Nikoli ni posloval z državo in nikjer ni bil obsojen.«
V znani hrvaški televizijski oddaji Nedjeljom u 2 je opisal, da je oče v Nemčiji delal na gradbiščih, mati pa je čistila hotele. V Samobor so se preselili leta 2000, čeprav je oče na sodišču trdil, da je bilo to leta 2003.
»Oče mi je dal kredit, ki sem mu ga vrnil do zadnje kune«
Po selitvi na Hrvaško je Ivan Rimac ustanovil gradbeno podjetje Rimc, ki je na vrhuncu poslovanja ustvarjalo več deset milijonov evrov prihodkov. Kmalu zatem je njegov sin ustanovil družbo Rimac Automobili.
Ko so leta 2009 investitorji iz Združenih arabskih emiratov odstopili od financiranja, je podjetje rešil kredit, ki ga je Mate prejel od očeta.
Mate Rimac je takrat povedal: »Brez njega ne bi bil večinski lastnik podjetja, niti podjetje ne bi ostalo na Hrvaškem. Oče mi je dal prvi denar. Če ne bi bilo njega, bi moral prej vključiti investitorje in izgubil bi nadzor nad podjetjem.«
Pravnomočna obsodba zaradi zlorabe zaupanja
Poslovno pot Ivana Rimca je zaznamoval dolgotrajen sodni proces, povezan s podjetjem Slavonija DI iz Slavonskega Broda, ki ga je prevzel leta 2002. Junija 2024 je bil pravnomočno obsojen na tri leta zapora zaradi zlorabe zaupanja v gospodarskem poslovanju. Začetek prestajanja kazni je bil preložen zaradi zdravstvenih razlogov.
V zaporu bi se moral pojaviti januarja letos, a je sodišču predložil dodatno medicinsko dokumentacijo, ki je potrjevala operativni poseg. Sodišče je zato ponovno zahtevalo mnenje zaporniške bolnišnice v Zagrebu.
