Matjaž Kmecl se je rodil leta 1934 v Dobovcu pod Kumom v učiteljski družini. Po tistem, ko je leta 1953 končal Prvo gimnazijo v Celju, se je vpisal na ljubljansko filozofsko fakulteto, s katero je nato ostal povezan vso svojo poklicno pot: leta 1959 je tam diplomiral na slavistiki, leta 1970 doktoriral z disertacijo Uvod v razlago sodobne slovenske novele in leta 1977 postal izredni profesor. Med letoma 1977 in 1979 je bil tudi dekan filozofske fakultete, leta 1982 pa je bil izvoljen še za rednega profesorja.
Ob tem je deloval tudi kot sourednik revije Problemi in urednik revije Jezik in slovstvo, objavljal je literarne kritike ter sodeloval pri različnih skupinskih raziskovalnih projektih, med drugim pri delu Lirika, epika, dramatika. Njegovo raziskovalno delo je bilo sicer usmerjeno zlasti v proučevanje pripovedne proze, med njegovimi pomembnejšimi strokovnimi deli pa sta Mala literarna teorija (ki je postala uveljavljen strokovni priročnik za poučevanje književnosti) in Novela v literarni teoriji. Na področju leposlovja se je uveljavil predvsem kot dramatik; med njegovimi znanimi dramskimi deli sta tudi Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta ter Friderik z Veroniko ali danes grof Celjski in nikdar več.
Intelektualec širokega razpona
Na slovensko kulturno in družbeno življenje je močno vplival tudi na druge načine: tako je bil med letoma 1986 in 1990 predsednik sveta Borštnikovega srečanja, po letu 1986 pa še predsednik sveta Mladinske knjige. Opravljal je tudi funkciji predsednika sveta Triglavskega narodnega parka in predsednika sveta SNG Drama Ljubljana. Leta 1997 je bil izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), leta 2003 pa je postal njen redni član.
Pot ga je zanesla tudi v politiko. Med letoma 1982 in 1986 je bil član izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije in predsednik Republiškega komiteja za kulturo, po letu 1982 je bil član CK ZKS in od 1986 njegovega predsedstva. V letih 1990–1992 je bil neposredno izvoljeni član Predsedstva RS, eden najbolj prepoznavnih in uglednih političnih obrazov pa je ostal tudi pozneje.
Za svoje delo je prejel številna priznanja, med drugim Župančičevo nagrado, red dela s srebrnim vencem, red republike s srebrnim vencem, zlati častni znak svobode RS in druge; bil je tudi častni občan Mestne občine Velenje in ambasador slovenske literature. Kot zanimivost, Matjaž Kmecl je bil tudi velik ljubitelj in poznavalec vrtnic. Vrtnarjenje in žlahtnjenje vrtnic sta bila več desetletij njegova velika osebna strast, vzgojil je tudi dve slovenski sorti vrtnic, ki ju je poimenoval po Prešernu in Trubarju.