Četrtletna rast BDP je v tretjem trimesečju znašala 0,3 odstotke, potem ko je v drugem 1,7 odstotka, medletna rast pa se je upočasnila s 4,9 odstotka v drugem na 3,7 odstotka v tretjem četrtletju.

"Ključna razloga za znatno upočasnitev rasti BDP glede na predhodno četrtletje sta bila skladno s pričakovanji tekoči upad izvoza in gradbenih investicij," so v sporočilu za medije navedli besede vršilca dolžnosti direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Tomaža Peršeta.

Zmanjšal se je predvsem izvoz strojev in naprav, nekaterih kemijskih izdelkov, železa in jekla ter električne energije. Pričakovano se je močno skrčil tudi izvoz avtomobilov z notranjim zgorevanjem, zlasti v Združeno kraljestvo. Nadaljevala pa se je močna izvozna aktivnost farmacevtskega in avtomobilskega sektorja, ki se osredotoča na proizvodnjo električnih vozil.

V izvozu storitev sta se medletno okrepila predvsem izvoz transportnih storitev in potovanj ob nadaljnji rasti obiska tujih turistov. Skupni izvoz je ob delovnem dnevu več še naprej precej presegal lansko primerljivo raven, se je pa medletna rast umirila (s 7,2 na 3,9 odstotka).

Rast v izvoznem sektorju, vključno s predelovalnimi dejavnostmi in menjalnimi storitvami, je ostala široko osnovana. Ob hkratnem močnem upadu uvoza blaga v tretjem četrtletju, zlasti proizvodov za široko potrošnjo, in občutni medletni umiritvi rasti skupnega uvoza (z 8,4 na 2,4 odstotka) je bil prispevek menjave s tujino h gospodarski rasti na medletni ravni visoko pozitiven, znašal je 1,3 odstotne točke.

Z zaključevanjem velikih gradbenih in investicijskih projektov (naložb v farmacevtski industriji) in iztekanjem črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost so tekoče upadle tudi infrastrukturne investicije, medletna rast se je upočasnila s 14,4 na 2,1 odstotka, ob negativnem prispevku zalog pa so bile bruto investicije nižje kot pred letom.

Rast trošenja gospodinjstev se je nadaljevala, podprta z rastjo razpoložljivega dohodka, medletna rast (3,7 odstotka) pa je bila podobna kot v prvi polovici leta, kar je že nakazovala realna vrednost davčno potrjenih računov v tretjem četrtletju, pravi Umar.

"Najbolj so se zvišali nakupi v trgovini z neživili, visoka rast prodaje avtomobilov se je nadaljevala, potovanj v tujino pa umirila. Rast državne potrošnje se je upočasnila, po naši oceni pod vplivom nižje rasti izdatkov za blago in storitve in socialnih transferjev v naravi, nadalje pa se je umirila tudi rast zaposlenosti v sektorju država," navaja urad.

V okviru državne potrošnje že vse leto najhitreje rastejo socialni transferji v naravi, na kar vpliva uvajanje novega sistema dolgotrajne oskrbe.

V devetih mesecih je bila gospodarska rast znatno višja kot v povprečju evrskega območja. Četrtletna rast BDP v Sloveniji je bila v tretjem četrtletju malenkost nižja kot v povprečju evrskega območja, medletna pa precej višja.

"Osrednje napovedi mednarodnih institucij za svetovno gospodarstvo in evrsko območje so se v jesenskih mesecih nekoliko izboljšale, zlasti za leto 2026, tveganja pa ostajajo velika in podobna kot ob pripravi jesenske napovedi gospodarskih gibanj," je dejal Perše.

Mednarodne institucije kot pozitivno izpostavljajo odpornost gospodarstev na dosedanje šoke, hkrati pa opozarjajo na velika tveganja, ki bi lahko hitro poslabšala gospodarske razmere. Ta ostajajo povezane predvsem s trajanjem in morebitnim zaostrovanjem konflikta, gibanjem cen energentov, posledicami poškodovane energetske infrastrukture ter motnjami v transportu in dobavi kritičnih surovin in stranskih proizvodov naftne industrije skozi Hormuško ožino, je strnil.

Umar na podlagi objavljenih podatkov Statističnega urada RS ocenjuje, da za leto 2026 ni večjih odstopanj od pričakovanj jesenske napovedi gospodarskih gibanj.

Priporočamo