Za »najboljšo« napoved akcije pa je že 14. junija poskrbel ukrajinski voznik poljske cisterne v Bregu pri Ribnici. Najprej je trčil v prometne znake ob cesti in čeprav mu je razneslo pnevmatiko, je odpeljal naprej. Potem je ob cesti med Rašico in Turjakom zapeljal na makadamsko izogibališče, na koncu tega trčil v drevo in vožnjo nadaljeval še po travniku, kjer je obstal. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal 1,36 mg/l alkohola v izdihanem zraku, policisti pa so ugotovili, da je zaradi vožnje pod vplivom alkohola ostal brez vozniškega dovoljenja že dan prej v Nemčiji, kjer je dobil tudi visoko denarno kazen. Vozniki tovornjakov so izkušeni, so pa med njimi tudi taki kot omenjeni Ukrajinec, pa tudi taki, ki med vožnjo, posebej po avtocesti, gledajo filme, berejo časopise, brskajo po telefonu in se zanašajo na varnostne mehanizme v vozilu, ki pa tudi niso vsemogočni in so pogosto od nesreče oddaljeni le nekaj milimetrov. Nesreče se pogosto tudi zaradi nekaj deset ton težkih tovornjakov končajo tragično.
Letošnja akcija okrepljenega nadzora nad vozniki tovornih vozil in avtobusov bo potekala od 19. do 25. julija, gre pa za evropsko usklajeni poostreni nadzor.
Tovornjakarji pogostejši kršilci
Policisti so letos pri tovornjakarjih ugotovili kar za petino več kršitev prometnih predpisov kot v enakem obdobju lani, ob tem pa so vozniki tovornih vozil letos povzročili več prometnih nesreč. V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2021 se je na slovenskih cestah pripetilo 1099 prometnih nesreč z udeležbo tovornjakov (lani 985), od tega so bili povzročitelji v 703 primerih (lani 633), v posledicah teh nesreč pa je življenje izgubilo sedem oseb (lani štiri), 17 je bilo težko poškodovanih (lani ena), 150 pa lažje (lani 153). Med vozniki tovornih vozil so bile štiri smrtne žrtve (lani dve), šest je bilo hudo telesno poškodovanih (lani trije) in 57 lažje telesno poškodovanih (lani 58).
Vozniki avtobusov so bili letos udeleženi v 97 prometnih nesrečah (lani 90), od tega so jih povzročili 29 (lani 26), kar 62 odstotkov vseh nesreč tovornih vozil pa povzročijo domači vozniki.
Agencija za varnost prometa in policija izpostavljata, da je pri tovornih vozilih in avtobusih posebej pomembna ustrezna varnostna razdalja, saj je zavorna pot pri njih še daljša (cca 1/3, podatki ADAC), česar se morajo vozniki zavedati ves čas vožnje. Pomemben dejavnik je tudi utrujenost, ki je po podatkih evropske komisije iz leta 2018 dejavnik v približno 20 odstotkih nesreč, v katerih so udeležena tovorna vozila.
Nesreče na avtocestah s skupnim imenovalcem
Poglejmo pa kar konkretne nesreče s smrtnim izidom, v katere so bila letos vpletena tovorna vozila. Februarja je v Ajdovščini 42-letni voznik tovornjaka zbil 68-letnega pešca, ki je hodil ob desnem robu vozišča. Marca je v Kopru 37-letni voznik tovornega vozila v krožišču trčil v zadnjo stran motornega kolesa, ki ga je pred njim vozil 81-letni voznik. Krivde za nesrečo ne moremo pripisati vozniku tovornjaka, pred katerega je marca sredi dneva v Završah pri Grobelnem stopil 27-letni pešec, kot tudi ne vozniku, v katerega vozilo je aprila na regionalni cesti zunaj naselja Medvode trčil 42-letni voznik osebnega vozila, ki je nenadoma zapeljal v levo. Podobna nesreča se je zgodila tudi maja v Kojskem, ko je 58-letni voznik motornega kolesa ustavil v koloni vozil in padel na levo smerno vozišče v trenutku, ko je nasproti pripeljalo tovorno vozilo.
Za večino nesreč s smrtnim izidom na avtocestah v letošnjem prvem polletju, ki so jih povzročili vozniki tovornjakov, so vzroki v glavnem enaki. Trki tovornjakov v stoječe kolone: marca na avtocesti A1 iz Dramelj proti Celju je 54-letni voznik trčil v kolono, maja na A1 zunaj naselja Trnovec pri Dramljah 56-letni voznik, aprila na avtocesti Ljubljana–Karavanke prav tako voznik tovornega vozila. Zadnja težja nesreča tovornega vozila se je pripetila 7. junija letos na avtocesti A1 zunaj naselja Celje, ko je 43-letni voznik tovornega vozila trčil v stoječo kolono tovornih vozil. Vzroke vseh teh nesreč bi verjetno lahko pripisali premajhni pozornosti voznikov tovornjakov, v vseh teh primerih nesreč na avtocesti pa so življenje izgubili vozniki povzročitelji, ker so trčili v dovolj težko vozilo pred seboj. Če bi trčili v osebno vozilo, voznik pred njimi ne bi imel nobene možnosti, njim pa se verjetno ne bi zgodilo nič, kar je tudi delni razlog za nekoliko bolj vehementno vožnjo. Na lokalnih cestah so bili v nesreče s smrtnim izidom vozniki tovornih vozil vpleteni še 30. maja zunaj naselja Ločica pri Vranskem, ko je tovornjakar obračal vozilo in je vanj trčil voznik motornega kolesa.
Nadzor varnostne razdalje
Imajo pa policisti pri nadziranju varnostne razdalje dokaj velike težave, čeprav je mogoče že na daleč videti, da tovornjaki vozijo preblizu skupaj. Po zakonu mora varnostna razdalja znašati dolžino poti, ki jo vozilo pri isti hitrosti prevozi v dveh sekundah. Kar pomeni, 50 metrov pri 90 km/h (44,4 m pri 80 km/h). Težavo predstavlja izračun varnostne razdalje, ki mora biti za izrek kazni dokaj natančen. Zato so v preteklosti nabavili video laserje, ki izmerijo tudi varnostno razdaljo, so pa manj učinkoviti pri nadzoru tovornih vozil. Lani so tako od 4129 kršitev varnostne razdalje ugotovili to le pri 729 voznikih tovornih vozil.
Je pa varnostna razdalja postala problem z novimi tehnologijami, saj tovornjakarji zaradi prihranka goriva radi vozijo v konvojih in se zanašajo na avtomatske sisteme, ki jih imajo. To so različni asistenčni sistemi pomoči zaviranja in aktivni tempomati, ki naj ne bi dovoljevali nastavitve prekratke varnostne razdalje, se pa lahko pojavi težava zaradi agresivnih voznikov, ki bi nenadno zapeljali (npr. pri izvozu) pred vozilo z vključenim tempomatom, saj sistem lahko v teh primerih sproži zaviranje v sili, kar lahko vozniku za tem vozilom povzroči težave. Tovarna MAN je pred dvema letoma predstavila celo sistem vožnje več tovornjakov v koloni z minimalno (10 do 15 metrov) razdaljo, ki so povezani preko t. i. električne vlečne ojnice, ki zagotavlja varno upravljanje hitrosti vseh vozil. Tak sistem naj bi omogočal celotnemu konvoju vozil prihranek goriva do 10 odstotkov, tako da potem ne preseneča, zakaj nekateri vozniki tovornjakov vozijo tik drug za drugim.
Nesreče s katastrofalnimi posledicami
Lani decembra je v trojanskem predoru prišlo do trčenj, v katerih je bilo v treh nesrečah, dveh v predoru in eni pred njim, udeleženih kar enajst tovornih in eno osebno vozilo, vzrok pa je bila v večini primerov prekratka varnostna razdalja. Če bi le eno zagorelo, bi bila katastrofa nepopisna, tako pa so policisti ugotovili le materialno škodo. Najhujša prometna nesreča z udeležbo tovornega vozila se je zgodila poleti 2015, ko je voznik cisterne Stanko Brajer trčil v osebni avtomobil romunske družine na primorski avtocesti med počivališčem Lom in Uncem, ki je stal na odstavnem pasu. V nesreči so umrli romunski tožilec in trije člani njegove družine, peta žrtev pa je bil voznik tovornjaka, ki je po nesreči, ko je videl, da jim ne more pomagati, odtaval v gozd in naredil samomor. V tej nesreči se je zelo verjetno zgodilo, da se je voznik pred Brajerjem zadnji trenutek izognil stoječemu vozilu, Brajer pa ni mogel več reagirati.
Vozniki tovornjakov so taki in drugačni, tako kot tudi vozniki osebnih vozil, vse pa nesreče zaznamujejo. Eden od voznikov tovornih vozil, ki je leta 2009 povzročil nesrečo s smrtnim izidom, je leta 2015 pripovedoval: »Tega nikoli ne pozabiš. Nikoli. Na cesti nimaš niti sekunde časa za površnost. Spomin na nesrečo me na cestah ne ovira, prej narobe. Sem še bolj pozoren, kajti povsem jasno mi je, kaj se lahko pripeti. Zaradi moje napake ali napake koga drugega. Ko sem šel k družini pokojne, ki je umrla v avtomobilu, v katerega sem se zaletel, mi je bilo težko kot še nikoli. Potem pa po svoje lažje. Meni in verjetno tudi njim, ko smo spregovorili. Izgubljene sekunde pa ni nikoli mogoče vrniti ali, kot ste leta 2009 zapisali besede moje žene: 'Ko gledam moža, se vprašam, kaj je težje. Biti žrtev ali povzročitelj?«
