Nedavno je v javnosti zakrožila informacija, da naj bi na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana (SFU Ljubljana) v študijskem letu 2026/2027 prenehali vpisovati nove študente v akademske študijske programe v slovenskem jeziku, po nekaterih interpretacijah pa naj bi celo ukinili programe psihoterapije. Na univerzi takšne trditve zavračajo, a njihova pojasnila razkrivajo precej bolj kompleksno sliko in predvsem jasno smer sprememb.
Ključni razlog za ustavitev vpisa ne izhaja iz Ljubljane, temveč z Dunaja. Na matični univerzi pojasnjujejo, da trenutno poteka »strukturiran razvojni proces«, v okviru katerega pregledujejo vse študijske programe in lokacije. Do konca tega procesa novih študentov v slovensko govoreče programe ne sprejemajo, ob tem pa zagotavljajo, da bodo obstoječi študenti študij lahko nemoteno končali. Tudi v Ljubljani poudarjajo, da je »neposredni razlog za trenutno odločitev predvsem razvojni proces na ravni Univerze Sigmunda Freuda Dunaj«, pri čemer v ospredje postavljajo strateški poudarek na »razvoju mednarodnih programov psihoterapevtske znanosti in psihologije«.
To pomeni, da odločitev ni administrativna ali začasna v klasičnem smislu, temveč izhaja iz spremembe razvojnega modela. Programi v nacionalnih jezikih, vezani na lokalno okolje, v takšni strategiji izgubljajo težo, prednost pa dobivajo mednarodno primerljivi programi, praviloma v tujih jezikih. Ustavitev vpisa v slovenščini je tako neposredna posledica tega premika. Ali lahko študij v Sloveniji sploh poteka zgolj v tujem in ne v maternem jeziku, smo vprašali ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Pojasnili so nam, da ker je SFU Ljubljana zasebni visokošolski zavod, ki ni akreditiran v Sloveniji, deluje po avstrijskih pravilih visokošolskega sistema. Na vprašanje, kako izobraževanje zgolj v angleščini pojasnjujejo na matični univerzi Sigmunda Freuda – Dunaj, odgovora še nismo prejeli.
Od študija k izobraževanju
Hkrati se v Ljubljani že kaže tudi druga dimenzija teh sprememb. Medtem ko se akademski študijski programi ustavljajo, univerza poudarja, da področja psihoterapije ne ukinja. »To ne pomeni, da programov psihoterapije ne bomo več izvajali,« pojasnjujejo, saj bodo še naprej izvajali različna strokovna usposabljanja, predvsem za poklic psihoterapevta kot druge kariere.
A prav tu se pokaže bistvena razlika: ne gre več za univerzitetni študij, temveč za drugačne, bolj fleksibilne oblike izobraževanja. Te so praviloma krajše, prilagodljivejše in manj vezane na klasične akademske strukture. Na SFU jih predstavljajo kot odgovor na potrebe stroke in zakonodaje, vendar v praksi pomenijo premik od akademskega izobraževanja k tržno usmerjenim programom.
Ob tem na univerzi ne morejo jasno odgovoriti, ali se bodo akademski programi v slovenskem jeziku sploh vrnili. »V tem trenutku še ne moremo potrditi, ali bo po tem obdobju slovenski akademski program ponovno uveden,« pojasnjujejo, pri čemer dodajajo, da bodo nadaljnje odločitve odvisne od strategije univerze, razvoja mednarodnih programov in zakonodajnega okvira v Sloveniji. Ob tem priznavajo tudi, da je »nov zakonodajni okvir na področju psihoterapije pomembno vplival« na vse področje izobraževanja.
Kombinacija vseh dejavnikov pomeni, da ne gre zgolj za začasno prekinitev, temveč za odločitev, ki lahko dolgoročno spremeni dostopnost študija psihologije in psihoterapije v slovenskem jeziku.