V SDS in NSi so, kot smo že poročali, v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), s katero bi delodajalcem ukinili obveznost tehničnega obračunavanja in odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih. Glavni cilj predlagane novele je po besedah predlagateljev poenostaviti obračun plač pri delodajalcih, zmanjšati njihovo administrativno breme ter zagotoviti jasno ločnico med vodstvom podjetij in financiranjem sindikalnih organizacij.
Predlog je sprožil burne odzive med sindikati in na levem političnem polu. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je v četrtek na izredni seji predsedstva ocenila, da gre za politični poseg v svobodo sindikalnega delovanja in poskus oslabitve zaščite delavk in delavcev. Predlagano ukinitev obveznosti odtegovanja sindikalne članarine od plače vidijo v sindikatu kot maščevanje za zbiranje podpisov pod pobudo za referendum o interventnem zakonu. ZSSS je po besedah njenega predsednika Andreja Zorka pozvala poslance, naj omenjenega predloga ne sprejmejo, in opozorila, da imajo na voljo vrsto možnosti, s katerimi bi ga preprečili.
Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva, pravi, da bi prenehanje odtegovanja članarine prek delodajalca za sindikate pomenilo precej več kot zgolj administrativno spremembo. »Sicer za zdaj lahko samo ugibamo, kakšne bi lahko bile dejanske posledice – če pa pogledamo, kaj se je zgodilo na Madžarskem v času Orbanove vlade, vidimo, da je enaka Orbanova poteza, kot je zdaj predlagana z novelo ZDR-1, močno oslabila sindikate,« je opozorila.
Po besedah predsednice sindikata zdravstva in socialnega varstva bi takšna sprememba lahko privedla do postopnega zmanjševanja članstva in s tem finančne oslabitve sindikatov. Takšni ukrepi niso nedolžni. »Dolgoročno lahko resno ogrozijo delovanje sindikatov in vpliv delavcev na soodločanje v pomembnih sistemih, kot so zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, kultura, vpliv na soodločanje o delovnih razmerjih in pokojninski zakonodaji ter drugih temah v okviru ESS. S tem se šibi tudi sposobnost delavcev, da učinkovito branijo svoje pravice in socialno varnost,« pravi.
Število članov bi se lahko zmanjšalo za deset do trideset odstotkov
V Sloveniji že desetletja velja sistem, po katerem lahko delodajalec zaposlenemu od plače odteguje sindikalno članarino in jo nakaže sindikatu, če za to obstaja soglasje zaposlenega. Za sindikate takšen način predstavlja stabilen in predvidljiv vir financiranja, zaposlenim pa omogoča enostavno članstvo brez dodatnih mesečnih nakazil ali administracije. Predlagana sprememba bi pomenila, da bi morali člani sindikata članarino plačevati sami, denimo prek trajnika, bančnega nakazila ali drugih oblik neposrednega plačevanja.
S predlagano spremembo obračunavanja članarine bi se število članov nedvomno zmanjšalo. Razloga za to ni iskati v zmanjšani podpori sindikatom, temveč predvsem v človeški naravi. Del sindikalnega članstva v vseh državah predstavlja tako imenovano pasivno članstvo – ljudje, ki niso posebej aktivni, vendar ostajajo člani, ker je sistem članarine preprost, avtomatiziran in ne zahteva dodatnega napora. Ko mora posameznik sam urediti trajnik, mesečno nakazilo ali drugo obliko neposrednega plačevanja, se del članov pogosto izgubi zaradi pozabljivosti, odlašanja ali administrativne nevšečnosti. Podobne pojave poznajo društva, naročniški sistemi, politične organizacije in številne druge prostovoljne članske strukture.
Iz tujine je sicer najbolj znan primer ukinitve avtomatskega odtegovanja sindikalnih članarin v ZDA. Po odločitvi ameriškega vrhovnega sodišča v letu 2018, ko so javni uslužbenci prenehali biti avtomatsko vključeni v plačevanje določenih sindikalnih prispevkov, je namreč v nekaterih ameriških zveznih državah prišlo do precejšnega upada članstva, ponekod tudi za več kot 20 odstotkov.
Na podlagi tujih in domačih izkušenj se predvideva, da bi se v Sloveniji število članov ob takšni spremembi lahko zmanjšalo za deset do trideset odstotkov, pri čemer bi druga številka prišla v poštev zlasti ob hitrem prehodu brez posebej skrbno pripravljenega novega sistema pobiranja članarin. Prav to se sicer obeta tudi v Sloveniji, saj bi novela, če bo potrjena, začela veljati že 15. dan po objavi v uradnem listu.
Novi udarec ob že tako usihajočem članstvu
Največji vpliv bi verjetno občutili veliki panožni sindikati, sindikati javnega sektorja ter tradicionalni industrijski sindikati, kjer članstvo pogosto temelji na dolgotrajni institucionalni prisotnosti znotraj podjetij ali ustanov. Manj občutljivi bi utegnili biti manjši, bolj aktivistični ali poklicno močno povezani sindikati, kjer je članstvo praviloma bolj zavestna odločitev posameznika.
Za slovenske sindikate bi bil takšen razvoj posebej občutljiv tudi zato, ker je stopnja sindikalne organiziranosti že desetletja v postopnem upadu. Medtem ko je bilo leta 1992 v sindikate vključenih kar 66 odstotkov zaposlenih, naj bi bila danes sindikaliziranost zgolj 20-odstotna. Največja sindikalna centrala je ZSSS, ki po lastnih podatkih šteje okoli 130.000 članov, Konfederacija sindikatov javnega sektorja jih ima okoli 71.000, od tega SVIZ 37.000, medtem ko ima Pergam okoli 15.000 članov. Zelo močni so tudi sindikati zdravstva, denimo Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, v katerem naj bi bilo približno 17.000 članov.
Glavni vir prihodkov slovenskih sindikalnih organizacij predstavljajo članarine. Če bi torej sindikat izgubil deset ali trideset odstotkov članov, bi to pomenilo tudi približno deset- do tridesetodstotni upad prihodkov. Po javno dostopnih podatkih v Sloveniji deluje 2669 sindikatov, ki so lani skupaj ustvarili dobrih 49 milijonov evrov. Lani je največ prihodkov ustvaril SVIZ, in sicer 5,5 milijona evrov prihodkov in imel pri tem dobra dva milijona evrov presežka. ZSSS kot celota je imel za 2,8 milijona evrov prihodkov z rahlim primanjkljajem, v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva so ustvarili 1,5 milijona evrov in 267.000 evrov presežka, v SKEI dober milijon evrov prihodkov in 126.000 evrov presežka.