Od leta 2012 smo dosegli znaten napredek na področju okolja, predvsem pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in emisij drobnih delcev PM2,5, je državo pohvalil okoljski pregled Slovenije 2026, ki ga je pretekli teden objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Izrecno je bila Slovenija pohvaljena zaradi nacionalnega cilja doseganja ničelnih neto emisij v lani sprejetem podnebnem zakonu do leta 2045, kar je pet let pred skupnim ciljem EU. »Vendar zakonu manjkajo ključne določbe, kot je zaveza k postopni opustitvi fosilnih goriv,« ugotavlja OECD.
Zmanjševanje emisij pospešiti za dvakrat do trikrat
Slovenija bo morala bistveno pospešiti in okrepiti ukrepe v prid zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, če želi doseči zastavljene cilje. »Potrebni tempo zmanjševanja emisij bi bilo treba za dvakrat do trikrat pospešiti glede na letna zmanjšanja, dosežena med letoma 2008 in 2023,« piše v poročilu.
Vsebuje 43 priporočil, ki naj bi Sloveniji pomagala izboljšati okoljsko uspešnost, s posebnim poudarkom na podnebnih spremembah in onesnaževanju zraka. Pregledali smo tista, ki se nanašajo na področje prometa. Iz njih je med drugim razvidno, da bi morala država opustiti številne ukrepe, po katerih sta zelo pogosto in v velikem obsegu posegali tako Golobova kakor tudi aktualna Janševa vlada.
»Slovenija je tudi med državami z najvišjo stopnjo smrtnosti zaradi onesnaženosti zraka,« je opozoril Jaime Bourbon de Parme, direktor direktorata OECD za okolje. Posebej skrb vzbujajoč je negativen trend rasti emisij toplogrednih plinov iz prometa, saj ti dosegajo kar 36-odstotni delež v vseh nacionalnih izpustih, kar je drugi najvišji delež v EU. Ti izpusti so do leta 2008 močno rasli, v letu 2010 so se stabilizirali, med pandemijo covida-19 padli in nato spet močno porasli.
Vlada Roberta Goloba je leta 2024 ocenila, da za dosego svojih podnebnih ciljev do leta 2030 v obdobju 2021–2030 Slovenija potrebuje še sedem milijard evrov ustreznih naložb, od tega 2,2 milijarde evrov za železniško infrastrukturo, trajnostno mobilnost in javne stavbe.
Ukiniti brezplačno parkiranje v službi
Potrebni bodo še odločnejši posegi v fiskalno politiko, ugotavlja OECD. Poročilo večkrat izpostavi postopno reformo neobdavčenega nadomestila za prevoz na delo, ki danes krije desetino stroškov bencina na kilometer in predstavlja do eno tretjino efektivne stopnje obdavčitve ogljika v prometu. »Pretekli poskusi reforme tega nadomestila so spodleteli zaradi močnega odpora, zlasti sindikatov,« ugotavlja OECD. Ukiniti bi bilo treba tudi brezplačno parkiranje na delovnem mestu.
»Politike, ki privabljajo tranzitni promet, je treba reformirati,« nadalje predlaga organizacija. Obstoječi sistem, ki omogoča delno vračilo davka za komercialno dizelsko gorivo, dodatno spodbuja tranzit, med katerim tovornjaki točijo dizelsko gorivo v Sloveniji, kar povečuje uradno zabeležene izpuste.
Slovenija bi morala razmisliti o ukinitvi avtocestne vinjete in uvesti cestninjenje po prevoženem kilometru tudi za osebni promet. »To bi pomagalo nadomestiti izpad prihodkov od trošarin na gorivo, ko bodo električna vozila postala bolj razširjena,« predlaga OECD.
Slovenija bi morala tudi opustiti subvencioniranje cen fosilnih goriv in dvigniti prihodke od trošarin na gorivo in emisij ogljikovega dioksida. Zdajšnja vlada počne povsem nasprotno. Trošarine na pogonska goriva bi s soglasjem evropske komisije spustila pod evropski minimum, že pred časom je opustila plačilo prispevka za energetsko učinkovitost in okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo CO2. Z namenskimi sredstvi Borzena za obnovljive vire energije bi avtoprevoznikom in kmetom subvencionirala nakup dizelskega goriva in pnevmatik.
Subvencionirati e-mobilnost na podeželju
Letos smo zabeležili rekorden 150-odstotni skok registracij električnih vozil. Vsak peti na novo registrirani avto je poganjal elektromotor. Rast bi morala biti še bistveno bolj skokovita, če bi želeli ujeti uradni cilj Slovenije, po katerem bi morali leta 2030 električni avtomobili imeti 55-odstotni delež med vsemi prvimi registracijami.
Aktualna vlada, kot kaže, ne namerava zagotoviti pospeška s pomočjo davkoplačevalskega denarja. »Država v prihodnje absolutno ne bo več financirala subvencij za nakup električnih vozil,« je ta teden napovedal Jernej Vrtovec, minister za infrastrukturo in prostor.
Vladna strategija je v izrecnem nasprotju s priporočili OECD. Organizacija podpira spodbude za električna vozila in polnilno infrastrukturo, pri čemer bi morale biti subvencije bolje usmerjene, konkretno k podeželskemu prebivalstvu, kjer so alternative zasebnim vozilom omejene. To bi zagotovilo učinkovitejšo rabo javnih sredstev in preprečilo ustvarjanje dodatnih spodbud za lastništvo avtomobilov v mestih. Kot tozadevni pozitivni zgled poročilo omenja Francijo.
Stare avtomobile bolj obdavčiti
Obenem bi bilo treba reformirati in dvigniti davke na motorna vozila z notranjim zgorevanjem, še posebej za tiste starejših letnikov. Skrb vzbujajoč dejavnik je namreč star vozni park, v katerem je bilo leta 2024 skoraj polovica dizelskih avtomobilov, ugodnejše stopnje za starejša rabljena vozila pa so povečale število registracij rabljenih vozil z motorjem na notranje zgorevanje. To ugodnejšo obravnavo je treba ukiniti in sočasno uvesti tudi okoljska merila pri letnem nadomestilu za uporabo vozila.
Slovenija bo morala pospešiti tudi razvoj javnega prometa. Nujni so izboljšana integracija storitev, enotna vozovnica, večje udobje in zanesljivost. »Podatki iz Čila kažejo, da bi izboljšanje kakovosti storitev in elektrifikacija mestnega javnega prevoza, kot so avtobusi, znatno zmanjšala onesnaženost zraka,« piše OECD.
OECD v okoljskih pregledih zagotavlja analizo in oceno napredka držav pri doseganju ciljev okoljske politike na podlagi zbranih objektivnih podatkov. V zadnjih 30 letih je organizacija pripravila več kot 120 okoljskih poročil članic OECD in izbranih partnerskih držav. Aktualno poročilo je sicer že drugo tovrstno za Slovenijo, zadnji pregled je opravila leta 2012.