Ukinili bi lani ustanovljeno akademijo: »To je kolektivna kazen nove vlade«

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je 19. avgusta na portalu eDemokracija objavilo osnutek zakona o prenehanju Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije (AZTRS). Po oceni ministrstva obstoj samostojnega javnega zavoda »ni več smiseln glede na institucionalne zmogljivosti« v raziskovalnem, visokošolskem in upravnem sistemu. Minister Borut Rončević trdi, da je mogoče področje podpirati prek obstoječih institucij, javnih razpisov in raziskovalnih projektov, dločitev pa je utemeljil tudi z racionalnejšo porabo javnih sredstev. Osnutek je sicer še v medresorskem usklajevanju in ga vlada ni sprejela, predvideva pa likvidacijo akademije, imenovanje likvidacijskega upravitelja in prenos preostalega premoženja na državo; pri čemer ne vsebuje ocene njenega dela, podatkov o pričakovanih prihrankih ali pojasnila, kdo bi prevzel njene naloge.

Brez evalvacije in brez odgovora ministrstva

Akademija je 6. julija prejela obvestilo o nameravanem začetku postopka za njeno prenehanje. Dan pozneje je ministrstvo zaprosila za sestanek, vendar odgovora ni dobila. Namesto tega je bil 19. avgusta objavljen osnutek zakona, rok za pripombe pa se je iztekel že 21. avgusta. »Kar nas posebej preseneča pri tem osnutku, je, da zakon ne vsebuje nobene argumentacije, zakaj naj bi do ukinitve prišlo,« je dejal predsednik AZTRS Ivan Svetlik. Prav tako ni bila opravljena nobena strokovna evalvacija dosedanjega dela akademije. Po njegovem zato ni jasno, zakaj je javni interes, na podlagi katerega je država akademijo pred dobrim letom ustanovila z zakonom, nenadoma izginil.

Pri tem je potrebno izpostaviti, da je AZTRS delovala že pred pridobitvijo statusa javnega zavoda. Njeno izhodišče je 17 ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, vključena pa je tudi v mednarodno mrežo Sustainable Development Solutions Network. Doslej je izdala dva zbornika ter šest izjav in pozivov o družbenih vprašanjih. Za delovanje akademije je bilo po Svetlikovih navedbah letos namenjenih 100.000 evrov. »To je približno toliko, kot je plača ministra,« je dejal in poudaril, da je denar namenjen izključno stroškom delovanja, člani pa ne prejemajo honorarjev. Finančni argument za ukinitev je zato po njegovi oceni na trhlih temeljih. Opozoril je tudi na določbe o premoženju. »Vse naše premoženje so zborniki in knjige, ki so tudi del premoženja, in mi se samo sprašujemo, kaj bosta država in ministrstvo potem s temi knjigami počela«.

»Kolektivna kazen nove vlade«

Svetliku se zdi verjetneje, da gre za politični obračun s prejšnjo oblastjo in posamezniki, »ki javno izražamo nestrinjanje z določenimi ukrepi, ki jih vlada sprejema, tako da zdaj akademija doživlja tako imenovano kolektivno kazen«. »Po moji oceni gre za demonstracijo politične moči nasproti moči znanja,« je poudaril.

Podobnega mnenja je prvi predsednik akademije Niko Toš. »Ukinjanje akademije vidim kot simbol vsega tistega, kar se dogaja v normativni in politični sferi v smeri preoblikovanja slovenske družbe. Slišal sem, da smo rdeča tovarišija. Naj povem, da se nismo zbrali kot rdeči, ampak kot kritično misleči posamezniki, vsak na svojem disciplinarnem področju, da bi družbi ponudili nekaj več kot zgolj pritrjevanje,« je dejal. 

Članica predsedstva Aleksandra Kanjuo Mrčela kljub temu ostaja optimistična. »Niso nas še ukinili. Sem optimistka in upam, da se bo ukinitev ustavila, ko bodo slišali vse argumente,« je dejala. Svetlik je napovedal, da bo akademija v vsakem primeru delovala naprej, tudi če ji bo vlada odvzela status javnega zavoda.