Napovedi šolskega ministra dr. Boruta Rončevića glede korenite prevetritve šolskega prostora se uresničujejo. V javni obravnavi je paket zakonodajnih sprememb, ki so dvignile precej prahu; poleg uvedbe pripravljalnic za učence, ki ob vključitvi v osnovno šolo še nimajo zadostnega znanja slovenskega jezika, pa šolnike najbolj razburja predlog, ki se nanaša na nacionalno preverjanje znanja (NPZ).
Dosežki na NPZ se, če bo namera ministrstva uresničena, ne bodo več uporabljali kot merilo pri omejitvi vpisa v srednješolske programe, s čimer naj bi se, kot zatrjujejo predlagatelji spremembe, krepila njegova informativna in razvojna vloga.
Dolgoletno ravnateljico in učiteljico mag. Lucijo Rakovec omenjeni predlog preseneča, še zlasti zato, ker je bila v šolah šele pred kratkim uvedena rešitev, ki je, kot je poudarila učiteljica, predstavljala pomemben korak k večji objektivnosti in pravičnosti vpisnega postopka.
Konec pravičnejše presoje učenčevih dosežkov?
»Zavedam se, da tudi NPZ ni popolno merilo znanja in da enkratno preverjanje ne more nadomestiti večletnega spremljanja učenčevega napredka ter ne pokaže celotnega diapazona znanj in veščin posameznega učenca. Takšnega inštrumentarija pač nikjer ni in ne more biti, vendar je ena ključnih prednosti upoštevanja NPZ prav v tem, da poleg upoštevanja šolskih ocen zagotavlja enotno, objektivno in primerljivo merilo znanja,« je pojasnila Rakovčeva.
Poudarila je, da se obe merili dopolnjujeta in skupaj omogočata celovitejšo ter pravičnejšo presojo učenčevih dosežkov. Sogovornica je spomnila, da so se v šolski praksi večkrat srečali s primeri, ko so imeli učenci z bistveno višjimi zaključnimi ocenami precej slabše rezultate na NPZ kot nekateri učenci z nižjimi ocenami, in da takšna odstopanja jasno kažejo, da zaključne ocene med različnimi šolami in učitelji niso vedno neposredno primerljive.
»Prav NPZ je omogočal, da so se te razlike vsaj deloma uravnotežile in učencem zagotovile pravičnejše pogoje za vpis. Z ukinitvijo tega merila se bo verjetno spet povečal pritisk na učitelje in vodstva šol glede zaključnih ocen, predvsem v zadnjem triletju osnovne šole. To pa ne prispeva niti k strokovni avtonomiji učiteljev niti k enotnosti in pravičnosti ocenjevanja,« meni Lucija Rakovec. Poudarila je, da je zunanje preverjanje znanja predstavljalo pomembno protiutež takšnim pritiskom, kar da so v šolskem letu 2023/24, ko je bil NPZ uveden kot merilo za vpis, v letu 2024/25 zelo občutili kot razbremenitev.
V spremembe brez strokovne evalvacije
Lucija Rakovec se sprašuje, kako naj bi se, kot so napovedali na ministrstvu, s spremembo NPZ okrepila njegova informativna in razvojna vloga: »Sliši se smiselno, vendar se sprašujem, kako bodo rezultati zares informativni, če učenci preverjanja ne bodo jemali resno, kot je bilo običajno v preteklosti, ko NPZ ni imel neposrednega vpliva na vpis v srednje šole. Učenci se NPZ niso udeleževali, oddajali so skoraj prazne preizkuse, čečkali so po polah in se celo norčevali.«
Učiteljica poudarja, da če učenec nima nobenega razloga, da bi pri preverjanju pokazal svoje dejansko znanje, rezultat ne more predstavljati zanesljive povratne informacije niti zanj niti za učitelja ali šolo: »Žal je tako, govor je namreč o 13- in 14-letnikih! To potrjujejo tudi strokovne raziskave s področja motivacije učencev pri standardiziranih preverjanjih znanja.«
Sogovornica meni, da bi po novem utegnil NPZ imeti informativno in razvojno vlogo samo še v nižjih razredih, ko lahko učitelj učence motivira, in bodo lahko učitelji dosežke NPZ le še v nižjih razredih uporabili za nadaljnje načrtovanje pouka ter odpravljanje ugotovljenih vrzeli v znanju.
»V devetem razredu je položaj žal zelo drugačen, zato bi ga ob tako razvrednoteni vlogi lahko kar ukinili, saj bo zanj porabljen denar bržkone vržen stran,« je povedala Lucija Rakovec.
Zdi se ji vprašljivo, zakaj rešitev, ki velja komaj dve leti, ponovno spreminjati, še preden bi opravili poglobljeno strokovno evalvacijo njenih učinkov. Poudarila je še, da že brez teh analiz na šolah dobro vedo, kakšna so bila odstopanja med zaključnimi ocenami in rezultati NPZ, kako je novo merilo vplivalo na pravičnost vpisa in kako se je spremenil odnos učencev do resnosti pristopa k NPZ.
Dr. Janez Vogrinc: “Sprememb se lotevajo izrazito nepremišljeno”
Nad odločitvijo ministrstva, da se dosežki na NPZ ne bodo več uporabljali kot merilo pri omejitvi vpisa v srednješolske programe, je močno presenečen in zaskrbljen tudi predsednik državne komisije za vodenje NPZ dr. Janez Vogrinc. Ta je Dnevniku zaupal, da v omenjeni komisiji o nameri ministrstva niso bili obveščeni, prav tako sploh niso bili povabljeni na srečanje strokovnega sveta za reformo vzgoje in izobraževanja.
»Skrb vzbujajoče je, da se je o spremembi NPZ na srečanju strokovnega sveta brez nas razpravljalo šele pred dvema tednoma, zdaj pa je zadeva že v zakonodajnem postopku. Sprašujem se, katere predloge rešitev in mnenja na omenjenih srečanjih ministrstvo sploh upošteva. Mislim, da gre za jasno sporočilo, kako minister ceni stroko, in da se morajo sodelujoči vprašati, zakaj so sploh tam in o čem razpravljajo, če pa je čez štirinajst dni zakon že pripravljen,« je pojasnil Vogrinc.
Več resnosti učencev in zanimanja staršev
Sogovornik je spomnil, da sedanja ureditev, ki velja komajda dve leti, ni bila odločitev državne komisije na NPZ, ampak so pobudo o spremembi predlagali praktiki – ravnatelji in učitelji tako iz osnovnih kot tudi srednjih šol, ki so ugotavljali, da imajo dosežki na NPZ bistveno večjo prognostično vrednost o tem, kako bodo dijaki uspešni v srednjih šolah, kot jo imajo interne ocene.
Sogovornik meni, da se z namero ministrstva vračamo na prejšnji sistem, kjer so interne ocene tiste, ki odločajo pri izbiri kandidatov za vpis v srednjo šolo, ki imajo omejitev vpisa. Vogrinc je povedal, da je osvežen sistem v minulih dveh letih svoje veljave pokazal zelo pozitivne učinke, ki da so se kazali tudi v tem, da se je resnost učencev, ki so pisali NPZ, bistveno povečala, bistveno pa se je povečal tudi delež generacije, ki je sploh pisal NPZ.
»Tako učenci kot starši so bili precej bolj zainteresirani za dosežke na NPZ in so dejansko pogledali, kaj so učenci naredili pravilno in kaj ne, kar je pomenilo pomemben prispevek k večji kakovosti vzgojno-izobraževalnega sistema kot celote,« ocenjuje Janez Vogrinc.
Se obeta vrnitev sprejemnih izpitov?
Janez Vogrinc se je dotaknil tudi morebitnega povečanega pritiska na učitelje. Povedal je, da je bil glavni argument učiteljev, ki so si prizadevali, da NPZ šteje kot vpis v srednjo šolo, ta, da se zmanjša pritisk nanje zaradi ocenjevanja: »Želeli so prejeti dodatno informacijo oziroma orodje, s katerim so lahko tudi staršem učencev pokazali, da je bila njihova ocena ustrezna in da učenec morda ne zna toliko, kot mislijo njihovi starši.«
Glede morebitne vnovične vrnitve sprejemnih izpitov, o katerih naj bi razmišljali na ministrstvu, Vogrinc meni, da si nihče ne predstavlja, kako bodo ti sploh potekali. Dejal je, da gre z organizacijskega vidika in vidika pravičnosti za zelo problematično vprašanje.
Sprašuje se, kako bo, ko učenci ne bodo več pisali enakih preizkusov znanja in pod enakimi pogoji, in kaj se bo zgodilo, ko učenec ne bo sprejet v želeno srednjo šolo in bo lahko z istim dosežkom konkuriral za vpis na drugo srednjo šolo. »Srednje šole bodo pripravljale različne sprejemne izpite, učenci pa bodo med sabo tekmovali pod različnimi pogoji,« je zaskrbljen Janez Vogrinc.