Na Zavodu RS za šolstvo (ZRSŠ) so glede očitkov založb, da spremenjen zakon o potrjevanju učnih gradiv (ZPUG) ne predvideva prehodnega obdobja, spomnili, da je veljavnost vsem že potrjenim učbenikom podaljšana za tri leta. Zavrnili so tudi bojazen, da se z zakonom posega v strokovno avtonomijo učiteljev in avtorjev.
Izpostavili so, da učitelj nima popolne avtonomije, saj da je dolžan slediti učnemu načrtu, upoštevati zahteve izobraževalnega programa, letnega delovnega načrta šole, zakonov, pravilnikov, drugih pravnih aktov in strokovnih dokumentov (npr. smernic).
Na zavodu menijo, da strokovno avtonomijo učitelj uresničuje z izbiro učnih metod in oblik dela, izvajanjem pouka v skladu z lastno letno in sprotno pripravo, odločitvami o prilagajanju pouka, načini preverjanja in ocenjevanja znanja (v okviru dovoljenega), vzgojnimi odločitvami ter tudi z izbiro učnih pripomočkov in gradiv, če so skladni z učnim načrtom.
Na področju delovnih zvezkov
več reda že v preteklosti
Na zavodu so pojasnili, da podlago smernic za potrjevanje učnih gradiv, ki jih pripravi pristojni javni zavod, določa zakon o potrjevanju učnih gradiv, ki ga je pripravil zakonodajalec.
»Zakonodajalec je tudi edini pristojen za interpretacijo zakonodaje. Vsekakor pa je šele ZPUG vzpostavil podlago in s tem zahtevo po pripravi smernic. Po našem mnenju lahko edino pristojni javni zavodi iz 28. člena ZOFVI (ne nujno ZRSŠ) pripravljajo strokovne dokumente, saj so ustanovljeni za tovrstne naloge in jim te nalagajo zakon in drugi pravni akti,« so pojasnili v zavodu za šolstvo.
Poudarili so še, da zakon o potrjevanju učnih gradiv potrjevanja gradiv ne uvaja na novo: zadnjem obdobju so bili namreč postopku potrjevanja podvrženi le učbeniki, v preteklosti pa so se potrjevali tudi delovni zvezki.
Največje pomanjkljivosti na področju učnih gradiv v praksi
V praksi je pogosto prihajalo do različnih nepravilnosti, kot je uporaba nepotrjenih učnih gradiv, predvsem delovnih zvezkov, ki niso vedno skladni z učnim načrtom. Nabava učnih gradiv, ki se pri pouku ali za samostojno učenje niso nikoli ali redko uporabili. Poučevanje učiteljev »po učbeniku« namesto v skladu z učnim načrtom. Učna gradiva, ki učencev ne spodbujajo k razmišljanju in iskanju rešitev...
Vse to so po mnenju zavoda za šolstvo ključni izzivi na področju učnih gradiv, zaradi katerih so se na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje zavzeli za spremembo zakona o potrjevanju učnih gradiv. Eden pomembnejših ciljev zakona je tudi zmanjšati velike razlike v stroških za učna gradiva med posameznimi šolami v celotnem slovenskem prostoru. Te naj bile namreč po mnenju mnogih posledica avtonomije, ki je učiteljem dana pri izboru učnih gradiv, na drugi strani pa tudi različnih pogledov in stališč svetov staršev, ki po predlogih šol potrjujejo cene učnih kompletov.