Na 37. otroškem parlamentu so predsedniki razredov druge in tretje triade osnovne šole Josipa Plemlja Bled ob podpori mentorice Mete Pazlar predstavili rezultate ankete z naslovom Šolski sistem, ki so pokazali, da si učenci želijo ocenjevanja vedenja na šoli. V anketi je sodelovalo 171 učencev blejske osnovne šole, vprašanja v njej pa so se nanašala na vedenje učencev, varnost, prehrano v šoli in podobno.
O tem so pripravili tudi peticijo, s katero želijo sprožiti razmislek o uvedbi letne ocene vedenja v osnovni šoli. Kot so zapisali v peticiji, želijo v okviru razprav o razvoju slovenskega izobraževalnega sistema opozoriti na pomemben vidik šolskega okolja, ki ga trenutni sistem ocenjevanja ne vrednoti dovolj. Njihova pobuda izhaja iz razmišljanj učencev, sodelujočih v otroškem parlamentu, ter iz letošnje teme nacionalnega otroškega parlamenta, ki je posvečena šolskemu sistemu in njegovemu razvoju.
Učenci v šolah po njihovih besedah opažajo, da šolski sistem večinoma vrednoti predvsem učni uspeh, medtem ko številne druge pomembne vrednote in prizadevanja učencev ostajajo manj prepoznani. »V resnici pa šola ni le prostor preverjanja znanja. Je tudi prostor, kjer se učimo: sodelovanja, medsebojne pomoči, spoštovanja, odgovornosti in ustvarjanja pozitivnega šolskega okolja,« so navedli.
Kot so razložili pobudniki peticije, niso vsi učenci enaki. Nekaterim gre učenje lažje, drugi morajo vložiti veliko več truda, da dosežejo primerljive rezultate. Ob tem po njihovem mnenju mnogi učenci pomembno prispevajo k šolski skupnosti z zglednim vedenjem, pomočjo sošolcem, odgovornim odnosom do šole in spoštljivim odnosom do učiteljev.
Ocena kot spodbuda
Letna ocena vedenja v osnovni šoli bi po njihovem predlogu ob koncu šolskega leta celostno ovrednotila odnos učenca do šolskega dela, sošolcev, učiteljev in šolske skupnosti. Takšna ocena bi po njihovem mnenju lahko prispevala k spodbujanju spoštljivega in odgovornega vedenja v šolah, večjemu priznavanju truda in pozitivnih vrednot učencev, izboljšanju šolske klime in medsebojnih odnosov ter k bolj celostnemu pogledu na razvoj učenca.
Obenem bi bilo po njihovem mnenju smiselno razmisliti tudi o tem, ali bi se takšna ocena lahko upoštevala kot dodaten element pri vpisu v srednješolske programe, s čimer bi šolski sistem še bolj poudaril pomen odgovornosti, sodelovanja in pozitivnega odnosa do skupnosti.
Kot nam je razložila Pazlarjeva, so skupaj prišli do ugotovitve, da je vedenje v šolah zašlo v slepo ulico. »Iluzorno je pričakovati, da bodo vsi učenci za to, se pa vsi zavedamo, da bo sprememba potrebna,« je dejala. Pobudo je podprla tudi ravnateljica Tanja Müller, ki je pojasnila, da se je v zbornici razvila debata o kaznovanju, kot ga opredeljujejo novi predpisi, a bi si na drugi strani vedenje zaslužilo tudi nagrade. Zato je pobudo učencev prek Združenja ravnateljev posredovala tudi svojim kolegom, hkrati bodo predlog naslovili na državni zbor in pristojno ministrstvo. »Pomembno je, da se o tem začne pogovarjati na višjem nivoju,« je ob tem dodala mentorica Pazlarjeva.