Število učencev priseljencev v slovenskih osnovnih šolah se je v zadnjih desetih letih povečalo za več kot štirikrat. Ravnatelji poročajo, da je v nekaterih oddelkih že skoraj tretjina učencev, ki ne znajo slovensko, zaradi česar prihaja do oteženega izvajanja pouka, ponekod pa celo do odpora staršev slovensko govorečih otrok.
Pred desetimi leti je slovenske osnovne šole obiskovalo dobrih 4000 učencev priseljencev, danes se jih tam izobražuje precej več kot štirikrat toliko. Po zadnjih podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI) je v naši državi v letošnjem šolskem letu 17.326 učencev priseljencev, med katerimi so evidentirani vsi učenci s tujim državljanstvom ali s stalnim bivališčem zunaj Slovenije. V največjem deležu so k nam prišli iz Bosne in Hercegovine, s Kosova, iz Severne Makedonije in Ukrajine.
»Dokler je v razredu en učenec priseljenec ali dva, ni večjih izzivov, precej težje pa pouk poteka v oddelkih, kjer je tretjina učencev priseljencev. Veljaki bi se morali kdaj na svoje oči prepričati o tem, kako zelo jim je neprijetno, ko sedijo pri matematiki in ničesar ne razumejo, nekateri med njimi pa zaradi stiske pogosto tudi motijo pouk,« meni Tanja Hrovat, vodja urada za družbene dejavnosti na Mestni občini Kranj (MOK). Kot je pojasnila, nastajajo vsakodnevni izzivi na različnih področjih, ker se morajo učiteljice namesto s podajanjem tekoče učne snovi ogromno časa ukvarjati z učenci, ki ne razumejo slovensko. Ob tem seveda trpi delo s slovensko govorečimi učenci, zato se nekateri starši čedalje glasneje pritožujejo, izredno težavna pa naj bi bila tudi komunikacija s starši učencev priseljencev.
Starši učencev priseljencev se namreč zaradi nepoznavanja slovenskega jezika pogosto ne odzovejo povabilu na roditeljske sestanke in govorilne ure, zaradi česar se dogaja, da njihovi otroci na športni dan pridejo brez ustrezne opreme, do šuma v komunikaciji pa prihaja tudi, ko otroci v šolo pridejo z zdravstvenimi težavami … »Trenutni sistem otrokom krati osnovne človekove pravice. Otrok je namreč brez opolnomočenja z znanjem jezika države, v kateri živi, prikrajšan za svojo prihodnost. Kako naj pri pouku razume, kaj je fotosinteza, če pa ne ve niti, kako se pozdravi v slovenskem jeziku?« se sprašuje Tanja Hrovat.
Izziv za vso državo
Tanja Hrovat poudarja, da v Kranju nikakor ne želijo diskriminirati ljudi, ampak je treba priseljencem, ki želijo živeti v naši državi, ponuditi možnost učenja slovenščine ter pri tem uporabiti korenček in palico oziroma možnost in neke vrste prisilo, da se naučijo jezika in se bodo lahko lažje vključili v družbo. »Pred tremi, štirimi leti sem imel občutek, da smo glede preohlapne zakonodaje v zvezi s priseljevanjem tujcev in posledic predvsem v šolstvu, zdravstvu in sociali osamljeni, zdaj pa vidim, da je to postalo izziv za vso državo, še posebej za manjše kraje,« meni župan Kranja Matjaž Rakovec.
Spomnil je, da so ob spoznanju, da si v Kranju z državnimi institucijami, ki naj bi delovale vsaka po svojih pravilih, ne bodo mogli dovolj pomagati, na državni zbor že pred dvema letoma naslovili predlog o pripravljalnicah z učenjem slovenskega jezika v osnovnih šolah, da bi se priseljeni otroci lažje vključili v redne ure pouka. Te naj bi potekale v času izvajanja predmetov, ki terjajo nujno znanje jezika za razumevanje učne snovi, medtem ko naj bi bili otroci priseljencev nujno prisotni pri predmetih, kjer lahko učno snov razumejo tudi z manj poznavanja slovenščine (angleščina, likovni, glasbeni in športni pouk …).
Ob nesprejeti pobudi glede uvedbe pripravljalnic je kranjski župan dejal, da mu je žal, da se na ministrstvu ne zavedajo, da je v naši državi znanje slovenskega jezika vstopna točka za življenje na vseh področjih ter da je zmožnost sporazumevanja priseljencev v slovenskem jeziku ključna, da tujci v naši družbi lahko samostojno živijo in se vključujejo na trg dela.
Proti dodatni izolaciji
Podatka o tem, kolikšen delež učencev priseljencev ne obvlada slovenskega jezika in zaradi tega težko sledi pouku, šolsko ministrstvo nima. »Dokumentacijo o ocenah in izpitih vodijo posamezne šole. Priseljenim učencem, ki se prvo in drugo leto šolajo v Sloveniji, so zagotovljene dodatne ure učenja slovenščine. V lanskem šolskem letu so osnovne šole ponujale dodatne ure slovenščine za 3103 učence priseljence,« so pojasnili na MVI in dodali, da šolam na podlagi sporočenih podatkov odobrijo sredstva za izvajanje dodatnih ur za učenje slovenščine za tujce.
Glede pobude županov, da bi bilo treba za učence priseljencev uvesti pripravljalnice, kjer bi se naučili slovenskega jezika in spoznali slovensko kulturo, na MVI menijo, da bi združevanje otrok istih jezikovnih skupin predstavljalo dodatni element izolacije, ki bi vsekakor negativno vplival na znanje jezika.
Na ministrstvu imajo pomisleke tudi glede učinkovitosti celodnevnega učenja zgolj slovenskega jezika. Menijo, da bi bili otroci s tem prikrajšani za druge vsebine, predvsem pa bi bili učenci, ki bi obiskovali pripravljalnico, prikrajšani za redni stik s sovrstniki. »Treba je poudariti, da učenje jezika še zdaleč ne poteka samo ex cathedra, ampak tudi takrat, ko je posameznik izpostavljen vsakodnevnemu okolju. Pripravljalnica bi pomenila tudi izgubo stika z vrstniki zaradi dodatnega leta šolanja,« pojasnjujejo na MVI, kjer zagovarjajo inkluzivni pristop. Ta po prepričanju ministrstva tujcem omogoča tako učenje slovenščine kot tudi redni stik s slovensko govorečimi sošolci. Kot dodajajo, poleg priporočil stroke, ki naj ne bi zagovarjala pripravljalnic, sledijo tudi predlogom ravnateljev in jim omogočajo več manevrskega prostora pri organizaciji dela.
