Kot smo poročali, je vlada ob koncu minulega leta uvedla spremembe na področju delovnih zvezkov: tako kot učbenike, ki jih potrjujejo na državnih strokovnih svetih za splošno in poklicno izobraževanje oziroma strokovno preverjanje učnih gradiv, priporočenih z uveljavitvijo novih učnih načrtov, bodo po novem na pristojnem svetu potrjevali tudi delovne zvezke in delovne učbenike.
V Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) napovedanim spremembam učbeniške politike s strani ministrstva za vzgojo in izobraževanje nasprotujejo. Prepričani so, da bi novosti ob uvajanju novih učnih načrtov resno poslabšale kakovost učenja in poučevanja. Skrbi jih tudi, da bi predvideni ukrepi zmanjšali strokovno avtonomijo učiteljev in bi na dolgi rok škodovali razvojnemu potencialu države.
Poziv k zaustavitvi sprejema ukrepov
»Slovenija se z načrtovanim administrativnim omejevanjem pestrosti učnih gradiv nevarno odmika od uveljavljenih praks držav z najuspešnejšimi izobraževalnimi sistemi,« zatrjujejo v odboru za učbenike pri GZS. Bojijo se resnih sistemskih posledic, ki jih, kot so izpostavili, prinašajo netransparentno in časovno nerealistično uvajanje novih učnih načrtov, še zlasti pa na načrtovane spremembe učbeniške politike ministrstva.
V založbah kot posebej problematično dejstvo vidijo podatke Zavoda RS za šolstvo (ZRSŠ), iz katerih naj bi izhajalo, da zgolj približno 15 odstotkov obstoječih učnih gradiv ustreza novim učnim načrtom, ki morajo zaživeti v učilnicah že septembra letos. Na GZS so zato vlado pozvali, naj zaustavi sprejem ukrepov, dokler ne bo učbeniška politika zares premišljena, usklajena s stroko in učitelji ter z uveljavljeno evropsko in mednarodno prakso.
Namesto upada pravičnejši dostop
Izvršna direktorica Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG) Helga Holtkamp je glede napovedane osvežitve zakona o potrjevanju učnih gradiv opozorila, da v državah z najboljšimi rezultati v mednarodnih primerjavah znanja ministrstva določajo cilje izobraževanja, ne pa tudi konkretnih pedagoških poti in orodij, med katere sodijo učbeniki, delovni zvezki ali delovni učbeniki.
Direktorica je poudarila, da so delovni zvezki in delovni učbeniki v večini evropskih držav razumljeni kot legitimno in strokovno podprto učno orodje, ki ga praviloma financira država, ne starši. Holtkampova je dodala, da si v Evropi ne prizadevajo za zmanjševanje rabe delovnih zvezkov, ampak zagotavljanje pravičnega dostopa do njih.