Potem ko je prejšnja vlada odprla fronto s sobodajalci zaradi regulacije kratkotrajnega najema – temu sicer v delu turističnega gospodarstva, sploh hotelirstvu, niso nasprotovali – se pod novo vlado obeta nova.
Za razburjenje sobodajalcev in drugih turističnih ponudnikov je poskrbela namera o uvedbi namenskega prispevka v višini enega evra na nočitev – tako imenovanega turističnega evra. Koalicijska pogodba predvideva, da bi ga uvedli za dodatno finančno pomoč območjem z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Gostje, domači in tuji, naj bi skratka poleg turistične takse, ki se po občinah večinoma giblje od enega do dobrih treh evrov, za vsako nočitev plačali še dodaten evro.
»Če je zapisano v koalicijski pogodbi, bo to tudi izvedeno v prihodnjih štirih letih, kajti to, kar je notri, je naša zaveza, ne zgolj želja,« je nedavno dejal kmetijski minister Janez Cigler Kralj. Po njegovih besedah je turizem močna gospodarska panoga, ki je tudi za slovensko podeželje izjemnega pomena. Prav pa je, da turizem, ki na neki način bremeni infrastrukturo in okolje ter vire na podeželju, prispeva tudi k njegovemu razvoju, je ocenil.
Mali ponudniki ostro nad enostransko pobudo
Namera je sprožila kritične odzive v turistični panogi. Prvi so se oglasili v Združenju sobodajalcev Slovenije in Zavodu Gostoljubnost slovenskih domov ter izrazili presenečenje nad dejstvom, da na kmetijskem ministrstvu že potekajo pogovori s kmetijskimi organizacijami, ne da bi se pred tem kdor koli posvetoval z njimi – tistimi, od katerih se to financiranje dejansko pričakuje, saj so sami za namero izvedeli iz medijev.
»Zavračamo vnaprejšnjo vlogo dežurne molzne krave za vsakokratne finančne apetite in opozarjamo na koalicijske zaveze o davčni nevtralnosti, ki predvidevajo, da se gospodarstva ne obremenjuje z novimi dajatvami brez ukinitve obstoječih,« so poudarili in pozvali, naj se namesto ustvarjanja novih obremenitev raje obstoječa sredstva pametneje in pravičneje usmeri v projekte povezovanja malega turizma in gorskih kmetij.
Mali ponudniki, ki so lani ustvarili četrtino vseh turističnih nočitev in prispevali za skoraj 22 milijonov evrov turistične takse, pravijo, da njihova dejavnost že zdaj prispeva k razvoju podeželja.
»Vsaki dodatni stroški predstavljajo poglabljanje problema in za turistična podjetja niso sprejemljivi,« opozarja Fedja Pobegajlo, direktor zbornice, ki v pogovore doslej ni bila vključena, je pa o svojem stališču že obvestila pristojno ministrstvo. V zbornici menijo, da lokalne skupnosti že po obstoječi zakonodaji, ki ureja porabo turistične takse, lahko spodbujajo, razvijajo in vzdržujejo turistične proizvode, infrastrukturo ter območje nasploh.
Brez dodatnih sredstev kmetije v hribih ne bodo preživele
Turistični evro, nasprotno, podpirajo nevladne kmetijske organizacije in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. »Gre za dobrodošlo pobudo bolj celovitega zajemanja pomena ohranjanja kmetijstva, kulturne krajine in vloge kmetov, ki skrbijo za obdelano podeželje in soustvarjajo pokrajino, ki vabi obiskovalce,« so nam skopo odgovorili z zbornice.
Kmetije z omejenimi možnostmi – v Sloveniji je takih kar 70 odstotkov vseh – sicer že zdaj dobivajo subvencije.
»Če želimo kmetije v hribih obdržati, je potrebnih več sredstev. Glede na strukturo nismo konkurenčni in mladi ne bodo vztrajali, če ne bo ekonomike. Edina stvar, ki lahko dopolni ekonomiko, so subvencije, žal. Osebno nisem pristaš subvencij, toda tukaj ni druge poti. In če je del teh manjkajočih sredstev mogoče dobiti skozi turizem, se nam to zdi v redu, ker sta za turizem obdelana krajina in lokalna hrana zelo pomembna. V turizmu se tega še premalo zavedajo, so pa tudi izjeme, na primer Bohinj, kjer uspešno povezujejo kmetijstvo s turističnimi ponudniki,« pojasnjuje Irena Orešnik, predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije. OMD-plačila, kakršnih je bilo v preteklih letih blizu 60 milijonov evrov na leto, po njenih besedah pokrijejo le polovico dodatnih stroškov zaradi omejenosti. Zato tudi morebitni turistični evro ne bo dovolj, če želimo preprečiti opuščanje obdelave in posledično zaraščanje. Po mnenju Orešnikove bi morala država tudi prenoviti sistem plačil za območja OMD, v okviru katerega bi bile ustrezneje obravnavane kmetije z najtežjimi pridelovalnimi razmerami, površine, na katerih hrane dejansko ne pridelujejo, bi se izvzele, pri večjih kmetijah pa bi se OMD-plačila postopno zniževala. Nova koalicija je sicer v pogodbi predvidela tudi revidiranje točkovalnika in pravičnejša OMD-plačila.
Finančni učinki nove dajatve so ob predpostavki dobrega turističnega obiska in rasti števila nočitev ocenjeni na 20 milijonov evrov. Utemeljena naj bi bila na turistični taksi, katere višino sicer avtonomno določajo občine, pri čemer se v nekaterih, predvsem turistično manj razvitih občinah ta ne pobira, določene so tudi oprostitve (za otroke). Dodatna dajatev bi torej povečala nesorazmerja pa tudi končni prispevek gostov.
Na ministrstvu za kmetijstvo zdaj napovedujejo javno razpravo. »Področje ne zadeva samo kmetijstva in se bo urejalo v sodelovanju z drugimi resorji. Ministrstvo za kmetijstvo bo pri vseh ukrepih tesno sodelovalo z ustreznimi deležniki,« so zapisali, na dodatna vprašanja glede delovanja sistema pa niso odgovorili, saj podrobnosti glede načina zbiranja, upravljanja ter razdelitve oziroma porabe sredstev niti še niso dorečene.
»Trenutno je še prezgodaj, da bi lahko komentirali podrobnosti glede načina in obsega izvedbe. O konkretnih rešitvah bomo javnost obvestili v okviru javne razprave,« pa so zadržani na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport. Odgovora na vprašanje, kaj bi dodatna obremenitev pomenila za ponudnike oziroma kako bi lahko vplivala na obisk, ne ponujajo.