Do minule nedelje, torej v mesecu dni po njihovi uvedbi, je bilo unovčenih skoraj 150.000 bonov v skupni vrednosti 20,5 milijona evrov. »Kaže se, da je ukrep zelo priljubljen med ljudmi, da so ga sprejeli za svojega in da ga razumejo kot smiselnega,« ugotavlja gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je kot »idejni oče bonov« (tako so ga predstavili na tiskovni konferenci, čeprav se kak ekonomist morda ne bi strinjal) zadovoljen tudi, da vse pogosteje sliši skovanko »počivavčer«. »Če se ljudje šalijo na ta račun, kažejo na pozitiven odnos do ukrepa,« je ocenil.
Vodijo Obala in terme
Generalni direktor Finančne uprave RS (Furs) Peter Jenko je razkril, da je bilo največ bonov izkoriščenih na Obali, Gorenjskem, v Posočju in termah. Med kraji prednjačijo Portorož, Izola, Moravske Toplice, Kranjska Gora, Podčetrtek, Ankaran, Brežice in Bohinj, med namestitvenimi obrati pa hoteli Histrion, Sotelia, Delfin, kamp Ankaran in hoteli Toplice, Portorož, Breza in Čatež.
Doslej je bilo 44 odstotkov bonov uporabljenih za hotelsko namestitev, 20 odstotkov v apartmajih in 10 odstotkov v kampih. Največ bonov je uporabljenih za nastanitev za podaljšan konec tedna. Gostje so v povprečju izkoristili bon v vrednosti 140 evrov, mnogi jih namreč izkoristijo v več delih. Povprečna starost uporabnikov bonov je malo pod 40 let, povprečna starost 8800 upravičencev, ki so svoj bon prenesli na sorodnike, pa je 63,5 leta. Statistika Fursa še kaže, da prebivalci Ljubljane in Maribora največ hodijo na Obalo, Koprčani pa v terme in na Gorenjsko.
»Boni so dokazali, da je Slovenija zanimiva tudi za domačine. Če bo to postala naša navada, bomo tudi zaradi tega bogatejši in močnejši, spoznali pa bomo tudi vse skrite kotičke naše lepe dežele,« ugotavlja Počivalšek, ki računa, da bodo ukrep, ki naj bi državo stal okrog 350 milijonov evrov, prinesel še okoli 170 milijonov evrov multiplikativnih učinkov. »Naredimo vse, da te bone v največji meri izkoristimo in tako pomagamo sebi in gospodarstvu,« je še pozval in spomnil, da je bone kot letošnji ukrep odobril tudi Bruselj, zato sta njihovo podaljšanje ali ponovna uvedba vprašljiva in odvisna od razmer.
Majhna razpršenost
»Kot vidimo, so najbolj obiskani Obala, zdravilišča, gorski kraji, Brda, skratka destinacije, ki bi bile v tem času tudi sicer polne. Tam se je nadomestilo približno polovico siceršnjih tujih gostov. V Portorožu, kjer je bilo prej razmerje med tujimi in domačimi gosti 70:30, je zdaj ravno obratno. A problematične ostajajo destinacije, ki so imele lani nadpovprečen delež tujih gostov, več kot 85 odstotkov. To so denimo Bled, Ljubljana, Postojna, Nova Gorica, Kranj, Radovljica… Z boni si ne bodo opomogle mestne destinacije, kongresna dejavnost in športne prireditve, skratka turistična ponudba, pri kateri gre za veliko koncentracijo ljudi. Tam zasedenost ne dosega niti petine, zato bodo potrebni še drugi ukrepi,« prve učinke bonov komentira dr. Maja Uran Maravić s fakultete za turistične študije Turistica.
Vsega boni torej ne bodo mogli rešiti, tudi zato ker slovenski gost pri porabi težko nadomesti tujega. »Tuji povprečno porabi 138 evrov na dan brez prevoza do destinacije, slovenski pa 44 evrov s prevozom vred. Pri tujem gostu nastanitev znaša v povprečju 50 odstotkov, 50 odstotkov pa porabi za druge stvari, domači gost pa štirikrat manj. V Portorožu je kar precej nezadovoljstva v zvezi s tem, kaj in koliko se porablja. Mnogi gostinski obrati in hoteli niti niso odprti, gostinska ponudba pa se še ni čisto prilagodila slovenskemu gostu. O dokončni uspešnosti bonov bo mogoče soditi šele čez čas, saj po Valiconovi raziskavi javnega mnenja le tretjina ljudi namerava potovati. Tretjina jih ne bo zaradi zdravstvenih težav, tu gre zlasti za starejšo, ranljivo populacijo, ki se boji korone in raje ne ogroža svojega zdravja v hotelih in restavracijah, tretjina pa ne bo potovala zaradi finančnih razlogov, ker se bojijo negotove prihodnosti ali so celo izgubili službo,« opozarja Uran-Maravićeva, čeprav uvedbo bonov sicer pozdravlja.
»V teh časih smo skoraj vsi previdnejši, zato je bila uvedba bonov dobrodošla, sicer bi bilo povpraševanje izredno nizko. Dobro bi bilo, če bi se bone dalo unovčiti za bolj razširjeno ponudbo in več dejavnosti, saj nastanitve predstavljajo le tretjino turističnih prihodkov, torej okrog 600 milijonov predlanskih prihodkov, preostalo prispevajo še igralnice, turistične agencije… Z boni torej nagovarjamo le tretjino turizma, ne pa tudi kulture, športnih prireditev, turističnih vodnikov, ponudbe, ki je najbolj prizadeta,« poudarja sogovornica.
Prezgodaj za oceno
Tudi ekonomist dr. Bogomir Kovač meni, da uvedba bonov ne rešuje celotnega turizma, zato je o njihovi uspešnosti prezgodaj soditi že zdaj, ko jih je unovčenih okrog sedem odstotkov. »Ljudje so zelo pohiteli s počitnicami in unovčevanjem bonov. Morda bo julij letos celo glavni del sezone, saj smo bili neučakani zaradi prejšnjih omejitev in je navzoč tudi strah, da se bo še kaj zgodilo. Šele konec leta se bo videlo, kakšna bo realizacija. Največji naval je na tradicionalnih destinacijah, tako da so boni pričakovano povzročili koncentracijo tam, kjer si niti ne bi želeli preveč gneče. Vavčerji vedno povečujejo koncentracijo. Dobro je, da so domači gostje do neke mere nadomestili tuje, ki jih ni, slabo pa je, da so ostale ob strani druge dejavnosti, ki niso zajete v bone in so zelo prizadete. Z boni rešujemo predvsem tiste kraje, ki bi se najbrž rešili tudi brez tega, zapostavljene pa so kultura in druge dejavnosti, ki so potrebne pomoči in so sestavni del turistične ponudbe. Turizem predstavlja od 10 do 12 odstotkov BDP, a boni pokrijejo le tretjino tega. Ne bi smeli biti tako ozki, ampak bi morali pokriti več dejavnosti in spodbujati tudi tiste, ki so na obrobju in na robu preživetja. Ko se odločamo za reševanje kakšne dejavnosti, je treba to zastaviti čim širše. Turizem je edini, ki smo se ga lotili reševati tudi zaradi afinitete ministra, a treba je paziti, da je vključenost čim večja. Mi smo šli preozko in s tem rešujemo le nekaj najmočnejših destinacij. Bolj ko bo poraba razpršena, bolj bo deloval turistični multiplikator.«
