Po enem mesecu od uvedbe turističnih bonov, s katerimi želi vlada pomagati slovenskemu turizmu, ki ga je epidemija močno prizadela, so lahko z ukrepom najbolj zadovoljni v Portorožu. Do 15. julija so namreč slovenski dopustniki v tem priljubljenem obalnem mestu izkoristili skoraj 20.000 turističnih bonov in samo z unovčenjem bonov v portoroških turističnih namestitvah porabili več kot tri milijone evrov. Na drugem mestu po številu unovčenih bonov je Izola, sledijo Moravske Toplice, Kranjska Gora in Podčetrtek. Pogoje za sprejemanje turističnih bonov sicer izpolnjuje nekaj več kot 9000 namestitvenih obratov.
Slovenci so turistične bone v preteklem mesecu tudi sicer najraje porabili na Obali ali Gorenjskem, v Posočju in turističnih krajih s termalnimi kopališči. Ob že omenjeni Kranjski Gori so na severozahodu med imetniki bonov priljubljene občine Bovec, Bohinj, Kobarid in Tolmin, na severovzhodnem koncu države pa so gostje s turističnimi boni namestitev največkrat plačali v Moravskih Toplicah, kjer so našteli nekaj več kot 6000 unovčenih bonov. Sledita Veržej, kjer so denimo Terme Banovci, in Ptuj. Statistika tudi kaže, da so se Mariborčani najpogosteje odpravili proti Gorenjski in Primorski, medtem ko so Koprčani s turističnimi boni najpogosteje letovali na Gorenjskem in v Posočju pa tudi v Podčetrtku.
Temu pritrjuje tudi pogled na stran Z bonom po Sloveniji na družbenem omrežju facebook, kjer uporabniki iščejo ustrezne namestitve na turističnih destinacijah, ponudniki prenočišč, ki sprejemajo bone, pa ponujajo svoje storitve. Največ povpraševanja je namreč prav po namestitvah ob morju, rekah in jezerih. Uporabnike zanima tudi dopustovanje v termah ali v namestitvah z zasebnim bazenom.
Manj zadovoljni so lahko v večjih mestih. Na območju Ljubljane so denimo državljani doslej porabili od 1000 do 2000 turističnih bonov. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek ob tem sicer pričakuje, da se bodo državljani po koncu poletne turistične sezone odpravili tudi v druge slovenske kraje. »Pričakovano so v poletnih mesecih bolj priljubljeni kraji s poletnimi aktivnostmi, jeseni in pozimi pa se bo učinek bonov pokazal tudi drugod,« je prepričan Zdravko Počivalšek.
Razpršenost bonov pričakovana
Strokovnjakinja za turizem prof. dr. Maja Uran Maravić s Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem se strinja, da državljani zdaj iščejo predvsem ohladitev, bodisi na naravnih kopališčih bodisi v toplicah, da pa se bodo turistični tokovi po poletju preusmerili tudi v nekatere druge kraje v državi, saj Slovenci ne dopustujemo le poleti. »Imamo ustaljene dopustniške navade. Poleti izkoristimo štirinajst dni dopusta, preostalo pa čez leto, na primer med jesenskimi ali zimskimi počitnicami. Zato je število unovčenih bonov v enem mesecu celo nekoliko višje, kot bi pričakovali,« ocenjuje Maja Uran Maravić.
Turistični boni so sicer dobrodošla pomoč za pospeševanje turizma, ob tem poudarja strokovnjakinja, saj se brez njih za krajši oddih v Sloveniji marsikdo ne bi odločil. A ob tem tudi opozarja, da niso rešitev za vse turistične destinacije. »Ponekod, kjer so odvisni od tujih turistov, se zdaj trudijo, da bi z dodatno ponudbo privabili tudi domače goste, a je to težko. Ljubljana je recimo primerna za krajši obisk z družbo ali za 'city break', tega pa ne počnemo poleti. Zato bodo kraji, kot so denimo Ljubljana pa tudi Nova Gorica, Maribor, Kranj in Postojna, kjer so v preteklih letih tuji gosti predstavljali več kot 85 odstotkov turistov, potrebovali drugačno obliko pomoči,« pojasnjuje sogovornica. Zato je zadovoljna z današnjimi napovedmi gospodarskega ministra, da bodo učinek bonov pozorno spremljali in se sproti odločali o morebitnih dodatnih ukrepih.
Najraje v hotel za 140 evrov bona
Rezultate, kako učinkovito bodo turistični boni pomagali pri ponovnem zagonu domačega turizma in koliko bodo turisti med počitnikovanjem še dodatno zapravili, bodo na ministrstvu analizirali konec leta. Ukrep turističnih bonov je sicer vreden skoraj 357 milijonov evrov, minister Počivalšek pa je ob tem ponovil, da pričakujejo, da se bo z dodatno potrošnjo v slovenski turizem steklo še vsaj dodatnih 170 milijonov evrov. Minister se ob tem nadeja, da bi dopustovanje doma tudi v prihodnje lahko postalo »naša nova navada«.
Sodeč po trenutni statistiki je sicer mogoče sklepati, da domači gostje turistične bone najraje izkoristijo za podaljšan konec tedna. Največ bonov je bilo namreč unovčenih za obdobje dveh ali treh dni, le redki so s turističnimi boni dopustovali več kot en teden. Za dopust so v povprečju porabili približno 140 evrov bona. »Okoli 40 odstotkov upravičencev turističnih bonov ni izkoristilo v celoti, ampak po delih,« je ob tem pojasnil generalni direktor finančne uprave Peter Jenko in dodal, da je povprečna starost upravičencev, ki so minuli mesec že počitnikovali s pomočjo turističnih bonov, 39,4 leta. Nekoliko starejši so tisti, ki so se odločili, da bodo svoje bone podarili sorodnikom. Povprečno so stari 63,5 leta, na sorodnike pa so prenesli že 8800 bonov.
Upravičenci so za namestitev najpogosteje izbrali hotele. S skoraj polovico vseh že unovčenih bonov so namreč gostje plačali hotelske namestitve. Na prvem mestu po številu unovčenih bonov je portoroški hotel Histrion z nekaj več kot 1700 prejetimi boni, sledita hotel Sotelia v Podčetrtku in hotel Delfin v Izoli. Okoli dvajset odstotkov bonov so gosti unovčili v apartmajskih naseljih in apartmajih, približno devet odstotkov v kampih, dobre tri odstotke pa na turističnih kmetijah.
