Poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice so septembra v DZ vložili predlog sprememb zakona o omejevanju porabe alkohola, ki v zakon dodaja izjemo, da prepoved alkoholnih pijač v prostorih in na zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, ne velja v času, ko ta dejavnost tam ne poteka. Kot so zapisali v obrazložitvi, naj bi s tem reševali težave pri organizaciji prireditev v manjših krajih.

V Društvu psihologov Slovenije pa menijo, da bi imela takšna sprememba "daljnosežne negativne posledice in bi izničevala prizadevanja, ki jih že desetletja ustvarjamo s ciljem zmanjševanja tveganih vedenj na področju odvisnosti". V sporočilu za javnost so opozorili, da je treba pri presoji predlagane spremembe zakona upoštevati kar najširši kontekst ohranjanja in krepitve duševnega zdravja v družbi.

Toleranten odnos do alkohola

Izpostavili so, da je eden glavnih dejavnikov tveganega uživanja alkohola pri mladih to, da je pitje alkohola v slovenski družbi pojmovano kot sprejemljivo. "Odnos do pitja alkohola je preveč toleranten, pri mnogih pa prevladuje tudi prepričanje, da dobre zabave in sproščenega druženja brez alkohola ni," so dodali. Po njihovih navedbah je stalna skrb za izobraževanje o škodljivih posledicah pitja alkohola nujna, prav tako pa konsistentno ravnanje v smeri zmanjšanja tolerantnosti družbe do pitja alkohola.

Eden glavnih dejavnikov tveganega uživanja alkohola pri mladih je to, da je pitje alkohola v slovenski družbi pojmovano kot sprejemljivo.

V društvu menijo, da športni in kulturni dogodki v šolskem okolju niso združljivi z alkoholom. "Če želimo prepričljivo delovati na področju skrbi za duševno zdravje, mora šola še naprej v vseh trenutkih predstavljati prostor modelnega učenja zdravega življenjskega sloga in se pri tem jasno ograjevati od škodljivih praks - pitja alkohola, kajenja, uporabe drog in dopuščanja različnih vrst nasilja," so navedli.

Pošiljamo napačno sporočilo

"Če bi dopustili pitje alkoholnih pijač v prostorih in na površinah vzgojno-izobraževalnih ustanov, znotraj ali izven časa, ko se izvajajo vzgojno-izobraževalne aktivnosti, bi otrokom, učencem, dijakom podali napačno sporočilo; enako tudi tistim staršem ali zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, ki imajo težave z alkoholom, še posebej pa vsem, otrokom in odraslim, ki so žrtve alkoholizma drugih," menijo v društvu. Tako kot velja ničelna toleranca do nasilja, mora po njihovem mnenju veljati ničelna toleranca do alkohola. "Tako kot zdravstvene ustanove morajo biti tudi vzgojno-izobraževalne ustanove mesto, kjer alkohol, niti 'kozarček ali dva', ni dovoljen," so zapisali.

Opozorili so, da lahko permisiven odnos do uživanja alkohola v prostorih, namenjenih vzgoji in izobraževanju, prispeva k poslabšanju vzorcev pitja alkohola in s tem k poslabšanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov ter družbe nasploh. Kot so še dodali, ekonomski interesi ne smejo prevladati "nad prizadevanjem strok za to, da mladi (in odrasli) ne bi pili alkohola".

                        

Priporočamo