Potem ko je v prvi polovici lanskega leta pogorel prvi poskus prenove davčnega sistema, je premier Robert Golob novembra lani napovedal, da bodo do konca prvega četrtletja letos znana nova izhodišča za davčno reformo. Minister za finance Klemen Boštjančič je med drugim napovedal, da se vlada ne bo lotila le davka na nepremičnine, ampak na vse premoženje. Čeprav smo že v drugi polovici aprila, okvira za drugi poskus reforme danes še ni na mizi. Kdaj bo? »Predlog zakonodajnih rešitev, ki naj bi začele veljati 1. januarja 2025, nameravamo v javno razpravo posredovati v maju,« pravijo na ministrstvu za finance. Kaj je vsebina sprememb? »O izhodiščih ali konkretnih rešitvah, ki jih pripravljamo s pomočjo dela strateškega sveta za davke in delovne skupine za davke, v tem trenutku še ne moremo govoriti, saj razprave v okviru obeh skupin še potekajo.«
Strateški svet za davke je sicer posvetovalno telo ministrstva, kjer predstavniki različnih interesnih skupin za zaprtimi vrati predstavljajo svoja stališča o davčnih spremembah. Novinarjem Financ je uspelo izvedeti, da svet med drugim debatira o omejitvah za normirane podjetnike, pri čemer bi po enem od predlogov država podjetnikom priznala manj normiranih stroškov, obdavčeni pa bi bili po dohodninski lestvici. Obetala naj bi se tudi vsaj minimalna razbremenitev oziroma ugodnejše nagrajevanje nekaterih zaposlenih. Omenjajo se zadružno lastništvo, opcijsko nagrajevanje in posebne olajšave za inovativce. Glede morebitnih načrtov za obdavčitev nepremičnin medtem ni novih informacij. Pretekle izjave so sicer šle v smeri, da bodo v vladi rešitve iskali v progresivni obdavčitvi, s katero bi ciljali predvsem na lastnike več stanovanj in nadstandardna bivališča.
Davčna reforma ali le davčni popravki?
Spomnimo, da je bila ena glavnih ugotovitev analize, ki jo je ministrstvo za finance marca lani predstavilo koalicijskim partnerjem na koalicijskem vrhu, da davčni politiki zadnja leta ni uspelo slediti javni porabi, ki jo narekujejo rastoče potrebe družbe. Ker se bo brez prenove sistema po teh metrikah razkorak med pobranimi dajatvami in družbenimi potrebami po javnih storitvah v prihodnje le še okrepil, naj bi bil izhodiščni cilj davčne reforme povečanje davčnih prilivov. Po idealnem scenariju naj bi sicer vlada s strukturo davčnih sprememb zadovoljila tako potrebe po gospodarski rasti kot tudi poskrbela za socialno varnost.
A če se je takrat napovedovala celovita reforma, pri čemer je vlada s premierjem Robertom Golobom na čelu na eni strani napovedovala davčno razbremenitev dela, na drugi strani pa dodatne obremenitve s poudarkom na obdavčitvi premoženja, je danes vse več dvomov, kako korenite sploh bodo spremembe na davčnem področju. Po naših informacijah delo strateškega sveta za davke sicer poteka relativno dobro, ostaja pa odprto, kaj od predstavljenega bo ministrstvo za finance dejansko uporabilo pri pripravi predloga za davčne spremembe oziroma kaj od tega je sploh možno v nekem doglednem času realizirati. Povedano drugače: vse bolj kaže, da bo obljubljena davčna reforma, »po kateri naj bi več prispevali tisti, ki jim ekonomski položaj to omogoča«, postala zgolj paket davčnih popravkov.
