Predlagani novi zakon o vinu veliko vsebin, tudi vzpostavitev sistema razvrščanja vin v kakovostne razrede, brez ustreznega zakonskega okvira prepušča podzakonskemu urejanju. To je lahko z vidika predvidljivosti in pravne varnosti ustavnopravno sporno. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so na vprašanje Dnevnika, zakaj novi zakon o vinu zelo veliko vsebine prepušča podzakonskima aktoma (namesto sedanjih sedemnajstih naj bi bila v prihodnje le dva pravilnika), ki ju ni še nihče videl, pojasnili, da v zakonu urejajo osnovno vsebino členov, to pa bodo podrobneje razdelali v pravilnikih. Zagotovili so tudi, da podzakonska akta pripravljajo in da bosta nared do zahtevanega postopkovnega roka.
Velikostne razrede razširili zaradi glob
Novi zakon o vinu namesto treh uvaja štiri velikostne razrede pridelovalcev grozdja in vina: najmanjše, manjše, srednje velike in velike. Doslej so bili veliki pridelovalci tisti, ki so obdelovali več kot 10 hektarjev vinogradov ter pridelali več kot 100.000 kilogramov grozdja ali več kot 80.000 litrov vina/mošta. Po novem bodo veliki tisti, ki obdelujejo več kot 20 hektarjev vinogradov ter pridelajo več kot 200.000 kilogramov grozdja ali več kot 150.000 litrov vina. MKGP smo vprašali, ali je ta sprememba povezana z obdavčitvijo in z obveznostjo poročanja v register pridelovalcev grozdja/vina. »Razdelitev pridelovalcev grozdja in vina v razrede, kot jo predvideva predlog zakona, nima nobene neposredne povezave z obdavčitvijo ali registrom pridelovalcev grozdja in vina, ampak je zgolj podlaga za določanje višine kazni v primeru kršitev,« so odgovorili.
V strokovnih krogih ocenjujejo, da trije velikostni razredi tako pri pridelavi kot predelavi grozdja povsem zadoščajo. Da bi razrešili problematiko neprijavljene proizvodnje vina, bi večji vinarji na te tri kategorije vezali način poslovne organiziranosti za opravljanje dejavnosti. Predlagajo ločitev med predelovalci grozdja in pridelovalci vina, kajti po standardni klasifikaciji dejavnosti in tudi po uredbi EU je vinogradništvo kmetijska pridelava, proizvodnja vina pa predelovalna dejavnost. Razlika med obema je v obdavčitvi, saj je kmetijska dejavnost obdavčena po katastrskem dohodku.
Mejo bi določili pri 20 arih vinogradov
Večji vinarji predlagajo takšno zakonsko ureditev, po kateri bi se lahko fizična oseba, ki ni samostojni podjetnik posameznik, z lastno pridelavo vina ukvarjala le, če obdeluje manj kot dvajset arov vinogradov. Če bi dosegla kriterij za srednje velikega pridelovalca grozdja (na predlog nekaterih združenj s področja vinogradništva in vinarstva bi to bil tisti, ki obdeluje od 20 arov do tri hektarje vinogradov), bi morala takšna fizična oseba registrirati vsaj dopolnilno dejavnost pridelave in prodaje vina. Večji in veliki pridelovalci vina bi se morali registrirati kot samostojni podjetniki posamezniki ali kot pravne osebe. S tem bi po mnenju nekaterih združenj s področja vinogradništva in vinarstva zajezili močno razbohoten sivi trg z vinom. Tisti, ki obdelujejo manj kot 20 arov vinogradov, bi bili tako še naprej obdavčeni po katastrskem dohodku. Skupna količina vina, proizvedena v takšnih vinogradih, naj bi bila dovolj majhna, da ne bi več škodovala profesionalni proizvodnji za trg. Takšna rešitev naj bi tudi omogočila ohranitev zidanic, slikovitosti kulturne krajine …
Po novem zakonu bodo lahko tudi fizične osebe, ne več zgolj samostojni podjetniki in pravne osebe, pod določenimi pogoji dokupovale grozdje. To bo veljalo za tiste, ki pridelujejo vino z geografsko označbo. Profesionalni vinarji menijo, da bi smeli grozdje dokupovati zgolj tisti pridelovalci vina, ki imajo registrirano vsaj dopolnilno dejavnost, ne glede na to, ali pridelujejo vino z zaščiteno označbo ali ne. Opozarjajo tudi, da dokup grozdja za nadaljnjo predelavo sodi v dejavnost trgovine. »Veljavni zakon že omogoča nakup grozdja fizičnim osebam v primeru naravnih nesreč. Predlog novega zakona spreminja pogoje za nakup, saj predvideva posel med dvema pridelovalcema, ki sta oba registrirana za pridelavo vina, in zgolj do sto odstotkov povprečnega lastnega pridelka kupca,« so v zvezi s tem pojasnili na MKGP in poudarili, da predlog zakona zaradi evidentiranja tovrstnih masnih tokov uvaja spremnico za grozdje.
Nedorečena promocija
Predlagani novi zakon o vinu omogoča tudi ustanovitev generičnega promocijskega telesa. Večji vinarji pričakujejo, da to obeta agencijo za promocijo vinskega sektorja, vendar je ta člen popolnoma nedorečen. Ne določa, kdo, kdaj, zakaj in kako ustanovi to telo, kdo bo financer … Konkretnih odgovorov v zvezi s tem nismo dobili niti od ministrstva. »Predlog zakona daje zgolj zakonsko podlago za ustanovitev generičnega promocijskega telesa za promocijo sektorja. Vsebina in oblika promocijskega telesa bosta oblikovani v skladu s potrebami pridelovalcev,« je vse, kar so nam sporočili.
Tisti vinarji, ki so registrirani kot samostojni podjetniki, so se obregnili tudi ob predvidena zakonska določila, nanašajoča se na globe. Opazili so namreč, da so zagrožene sankcije zanje višje od tistih, ki bi doletele fizične osebe, ki dejavnosti ne opravljajo kot espeji, imajo pa lahko enak obseg proizvodnje, zato zahtevajo, da oboje tudi pri kazenskih sankcijah obravnavajo enako.
