Koliko o dolgotrajni obremenitvi bolezni covid-19 vemo v Sloveniji, kako dobro spremljamo okrevanje in dolgotrajne posledice bolnikov po preboleni bolezni? Na nacionalni ravni sistematičnega zbiranja podatkov o dolžini okrevanja ni, in to ne glede na to, ali so se ljudje zaradi bolezni zdravili v bolnišnici ali v primerih blagega poteka bolezni v domačem okolju. Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so na naša poizvedovanja odgovorili, da takšne baze podatkov za zdaj nimajo.
Kljub praznini na nacionalni ravni ne bomo ostali povsem brez podatkov o okrevanju naših bolnikov: ljubljanski in mariborski univerzitetni klinični center spremljata nadaljnje okrevanje njihovih bolnikov po končanem zdravljenju. Saj, kot pravi infektologinja, doc. dr. Mateja Logar s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, želimo poleg razpoložljivih podatkov iz tujih raziskav in strokovne literature tudi v Sloveniji pridobiti svoje podatke. Skupino bolnikov, ki trenutno šteje približno 200 ljudi, bodo spremljali leto dni, v študijo – vključitev vanjo je prostovoljna – pa vključujejo tudi na novo okužene bolnike.
»Naši bolniki so imeli – in nekateri verjetno še imajo – kar nekaj težav: predvsem gre za dolgotrajno utrujenost, splošno slabo počutje, pogosti so glavoboli med ljudmi, ki jih prej niso imeli, velikokrat navajajo težave s spominom in koncentracijo. Raziskave kažejo, da ima okrog 40 odstotkov ljudi še po dveh mesecih vsaj enega do dva simptoma, česar načeloma pri drugih respiratornih obolenjih ne videvamo. Če nekdo preboli gripo, jo preboli in je po približno treh tednih telesno sposoben, da lahko počne vse, kar je počel prej. Pri covidu-19 pa se lahko tudi pri tistih z blago obliko bolezni, ki niso potrebovali bolnišničnega zdravljenja, pojavlja še občutek dušenja, stiskanja v prsnem košu tudi še nekaj tednov po tem, ko so se vsi ostali simptomi že umirili.«
Izgubi voha in okusa sledijo težave s spominom
Bolezen že v akutni fazi prizadene številne organske sisteme in tudi ko ti akutni simptomi izzvenijo, lahko ostanejo težave z različnimi organskimi sistemi. Med raznolikimi simptomi doc. dr. Logarjeva še omeni izkušnjo bolnikov, ki so v akutni fazi razvoja bolezni poročali o motnji voha in okusa, kasneje pa težave s priklicem besed in s kratkoročnim spominom.
Zakaj se pojavlja povezava med prizadetostjo centra za voh ali okus in kasnejšimi težavami s spominom? Natančnega odgovora stroka še nima, imajo pa možno pojasnilo: centra namreč ležita zelo blizu skupaj in zelo verjetno ima virus določeno sposobnost, željo, da napada te nevrone. »Ne vemo še, ali gre za širjenje tudi v spominske cone ali pa zaradi lokalne vnetne reakcije in s tem povezanega dogajanja le prehodni učinek. Šele čez čas bomo videli, kaj se s tem dogaja,« pojasnjuje dr. Logarjeva.
Laike morda presenetijo besede, da je za številne težave v povezavi z novim virusom »krivec« naš imunski sistem. »Po eni strani je imunski sistem koristen, ker nas brani pred tem virusom, hkrati pa že v akutni fazi bolezni pretiran odgovor imunskega sistema, kar opisujejo kot citokinski vihar, povzroči številne težave,« pojasni doc. dr. Logarjeva. Glede na dosedanje poznavanje virus očitno povzroča številne težave tudi v kronični fazi. Sogovornica pojasnjuje, da je naš imunski sistem nadvse zapleten in hkrati zelo natančno reguliran sistem, ki pa lahko včasih dela preveč ali pa morda premalo. Stroka verjame, da je velik del težav, povezanih z boleznijo in okrevanjem, posledica odziva našega imunskega sistema na virus sars-cov-2 (telo se lahko bori proti lastnim celicam ali jih tudi okvari) in ne neposrednega delovanja virusa.
Razgrajevanje mišic
Če bolniki po ozdravitvi najpogosteje poročajo o glavobolih, vrtoglavicah in dolgotrajni utrujenosti, niso redki niti primeri hujših zapletov in daljših rehabilitacij. So primeri, ko se morajo ljudje po bolnišničnem zdravljenju ponovno naučiti hoje ali izkušajo druge gibalne težave, ki jih pred okužbo niso poznali. V teh primerih gre predvsem za ljudi s hujšim potekom bolezni, ki so se zdravili v intenzivnih enotah, pojasnjuje doc. dr. Logarjeva. Pri vseh hudo bolnih sicer opažajo veliko izgubo mišične mase v kratkem času, pri bolnikih, ki so se zdravili na intenzivnih enotah, pa je ta izguba glede na čas, ki ga preživijo v intenzivni enoti ali na oddelku, nesorazmerno velika in tudi rehabilitacija razmeroma dolga.
S čim je povezan tako hiter upad mišične mase? Dokončnega odgovora stroka še nima, domnevajo pa, da izrazit vnetni odgovor vpliva na povečanje porabe energije: kadar je telo v stiski, začne predvsem porabljati energijo iz mišic (se pravi, da razgrajuje mišice zato, da oskrbuje ostale organe z energijo). Po drugi strani pa je tudi možno, da lahko virusi neposredno okvarijo samo mišico in lahko pride do njihovega razpada. Verjetno je, da gre pri hitrem upadu mišične mase pri covidu-19 za povezavo obeh mehanizmov: neposredne okvare in povečane potrebe organizma, kar posledično pripelje do hitrega upada mišične mase, pojasnjuje infektologinja.
Čeprav smo o virusu, ki ga poznamo šele dobrih šest mesecev, že izvedeli veliko, to še ni dovolj in sars-cov-2 je še odet v goste tančice skrivnosti. V zvezi s tem poteka kar nekaj zanimivih raziskav, ki skušajo ugotoviti, kaj vse vpliva na potek bolezni covid-19 pri posamezniku. Tako so tudi ugotavljali razlike pri genetiki, ki naj bi v začetnih fazah raziskave nakazovale, da naj bi imeli ljudje s slovanskimi koreninami manj receptorjev za virus na celicah, kot jih imajo ljudje iz anglosaških držav. Podobno kot so ugotavljali povezavo s krvnimi skupinami in potekom covida-19, ko so nemški raziskovalci ugotovili, da naj bi ljudje s krvno skupino A imeli največje tveganje za težek potek bolezni in zdravljenje v intenzivnih enotah, medtem ko naj bi imeli najblažji potek bolezni ljudje s krvno skupino 0.
Jesen bo naporna
V UKC Ljubljana se že pripravljajo na jesen, ki bo zelo zahtevna, saj se bo običajna sezonska gripa očitno odvijala vzporedno z novim koronavirusom. Sprejeli so tako imenovani pandemski načrt, ki bo po vnosu zadnjih popravkov predvidoma sprejet do sredine avgusta. Največja težava je to, da bosta na pohodu dve vrsti virusov, ki lahko povzročata hude oblike bolezni, kar pomeni, da bo večje število ljudi potrebovalo sprejem v bolnišnico, povečana bo potreba po zdravljenju v enotah za intenzivno zdravljenje.
Kot največji problem infektologinja doc. dr. Logarjeva omeni ločevanje teh bolnikov: »Ne moreš skupaj izolirati bolnika z gripo in z novim koronavirusom. Na razpolago morata biti dva posebna prostora, ker ne želiš prenosa virusa med obema skupinama bolnikov.« To pa je težava v Sloveniji, kjer eno- in dvoposteljnih bolnišničnih sob v splošnem kronično primanjkuje. Tudi zato je pred zdravstvenimi delavci dolga in naporna jesen – olajšamo pa jo lahko vsi, ki vestno upoštevamo osnovne zaščitne in higienske ukrepe, ki veljajo za okužbo z novim koronavirusom.
