Ob nižanju praga, pri katerem lahko v osnovnem zdravstvu odklanjajo dodatne bolnike, ljudje vse težje pridejo do osebnega zdravnika. Tudi v krajih, kjer jih sprejema vsaj nekaj družinskih zdravnikov, se polnijo še zadnje ambulante. V kranjskem zdravstvenem domu denimo kaj kmalu ne bo več zdravnikov, h katerim bi lahko tamkajšnji prebivalci prišli na novo.
Novo mejo dosegajo skoraj vsi
Velika večina družinskih zdravnikov iz kranjskega zdravstvenega doma je že dosegla novi normativ obremenjenosti, ki znaša 2100 glavarinskih količnikov (to merilo je odvisno tako od števila kot od starosti bolnikov, op. p.), je povedala specialistka družinske medicine Tatjana Kitić Jaklič. »Zdravniki, ki presegajo dogovorjeni normativ, za zdaj načeloma ne bodo sprejemali novih pacientov, kar pa bo še toliko bolj zanesljivo veljalo, če bodo presegli slovensko povprečje,« je napovedala. Minuli mesec so sicer odprli novo ambulanto družinske medicine, a bo verjetno tudi ta zapolnjena še pred koncem leta. Kitić-Jakličeva dodaja, da je v kranjskem zdravstvenem domu že pred sedanjimi spremembami manjkalo več specialistov družinske medicine, zdaj pa bi jih morali zaposliti še več.
V ljubljanskem zdravstvenem domu nove bolnike medtem sprejema 21 oziroma nekaj več kot petina družinskih zdravnikov. Bolniki, ki zdravnike izbirajo na novo, se bodo po njihovem sčasoma razporedili k tistim, pri katerih je danes opredeljenih manj ljudi. Pa tudi k tistim, ki bodo končevali specializacijo. V zdravstvenem domu dr. Julija Polca v Kamniku lahko bolniki trenutno izbirajo med dvema ambulantama družinske medicine, je povedal direktor Sašo Rebolj. Nekateri kamniški zdravniki presegajo celo 150 odstotkov slovenskega povprečja obremenjenosti, je dodal. Rebolj razume, da so želeli na ministrstvu za zdravje omogočiti selitev bolnikov iz prenatrpanih v polprazne ambulante, moti pa ga netransparentno uvajanje sprememb.
»Dostop morajo zagotoviti«
Dodatnih težav pa se posebej bojijo na Koroškem. Od enajstih zdravnikov bi jih lahko deset že začelo odklanjati sprejemanje novih pacientov, je pojasnil direktor ravenskega zdravstvenega doma Stanislav Pušnik. Že tako so Ravne med kraji, kjer zdravnikov še posebej primanjkuje, upokojenih in zunanjih strokovnjakov, ki prihajajo pomagat, pa si pacienti ne morejo izbrati za osebne zdravnike. »Le upam lahko, da obstoječi zdravniki ne bodo odklanjali pacientov,« je dejal Pušnik. Ob tem je kritičen do drže ministrstva za zdravje in zdravstvene blagajne, ki po njegovem ignorirata zaostrovanje težav na terenu. »Oni so tisti, ki morajo zagotoviti, da bodo imeli ljudje dostop do zdravnikov. Pri nas bi jih seveda zaposlili, pa jih ni oziroma se ne želijo zaposliti v naših krajih. Sedanjih problemov ne moremo urejati lokalno.«
Direktor zdravstvenega doma Piran Matjaž Krajnc je pojasnil, da na njihovem koncu razmere niso tako kritične. V Piranu imajo po besedah direktorja njihovi zdravniki še prosta mesta za nove paciente, nekoliko težje pa je do zdravnika priti v Sečovljah in Luciji, kjer so »kvote« že izpolnjene. Na tem območju bolnike sprejemata le še en zdravnik znotraj javnih zdravstvenih zavodov in en koncesionar. V koprskem zdravstvenem domu pa že po podatkih za letošnji avgust večina zdravnikov novih pacientov ne sprejema več.
Kot smo že poročali, je mejo, pri kateri lahko zavrnejo sprejemanje dodatnih pacientov, vlada znižala letos poleti, zdravnikom pa so to obljubili lani. Do nedavna so lahko v osnovnem zdravstvu nove paciente nehali sprejemati šele, ko so po obremenjenosti za desetino presegli povprečje obremenjenosti v svoji regiji, po novem pa bistveno prej. Lansko državno povprečje obremenjenosti družinskih zdravnikov je na primer znašalo okoli 2462 glavarinskih količnikov, po novem pa lahko začnejo dodatne bolnike odklanjati že ob 2100 glavarinskih količnikih.
Po osebnega zdravnika v druge kraje?
Na ljubljansko zastopnico pacientovih pravic Dušo Hlade Zore se je v zadnjih tednih obrnilo nekaj ljudi, ki so imeli težave pri izbiranju osebnega zdravnika. Nazadnje je pomoč iskala gospa, ki je skušala brez uspeha izbrati osebnega zdravnika v Domžalah, je pojasnila Hlade-Zoretova (kot smo že poročali, v tamkajšnjem zdravstvenem domu trenutno na novo sprejemajo le nujne paciente). Zavračanje bolnikov v zdravstvu včasih neupravičeno utemeljujejo tudi s tem, da zdravstveni dom ni v njihovem kraju bivanja, je spomnila. Nižanje meje, pri kateri lahko nove bolnike zavrnejo, pa lahko bolnikom škodo povzroči zato, ker ni bilo dovolj zaposlitev dodatnih zdravnikov: »Dogovore z zdravniki je treba spoštovati, a spoštovati je treba tudi napovedi o dodatnih zaposlitvah.«
Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič na dogajanje gleda z druge plati: po njegovem so se nekateri zdravstveni domovi in zdravniki odločili, da začnejo delati po strokovnih namesto po političnih normativih. Normativi, ki so zdravnikom prej nalagali večje število opredeljenih pacientov, ogrožajo zdravje ljudi, meni Muževič. Po njegovih besedah pa so zdravniki družinske medicine tako in tako preobremenjeni praktično povsod. »To ni problem tega meseca, ampak se vleče že vsaj deset let.« Če v njegovem okolju ni več na voljo prostih osebnih zdravnikov, ima bolnik dve možnosti, pravi Muževič: v primeru težav lahko odide v urgentni center ali pa si poišče zdravnika v drugem kraju. Dolgoročna rešitev pa je po njegovem v prihodu novih zdravnikov v osnovno zdravstvo, za kar bo treba v Sloveniji narediti več kot doslej.
Anita Vošnjak, Nataša Bucik Ozebek, Nina Knavs
