Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je oktobra 2023 izdala sklep o vzpostavitvi 13-članske delovne skupine za pripravo novih slovenskih smernic zdrave in trajnostne prehrane na osnovi skupin živil (SNG2025). Med njimi ni bilo nikogar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je bil doslej nosilna strokovna institucija za pripravo tovrstnih dokumentov.
Relevantne strokovnjake so zaobšli
»Strateški svet za prehrano (gre za zdaj že ugasli posvetovalni organ predsednika vlade Roberta Goloba, katerega večina članov je zagovarjala vegansko prehrano, op. p.) je določil člane skupine za izdelavo novih smernic, kriteriji za vključitev v skupino nam niso poznani. Priprava smernic tako ni potekala znotraj definiranega sistema zdravstvene dejavnosti, kot je to običajno za izvajanje prehranskih nalog v interesu javnega zdravja,« so na NIJZ v zvezi s tem pojasnili za Dnevnik.
Po prepričanju NIJZ sta specifična tako proces nastajanja smernic kot njihova vsebina. »Menimo, da postopek imenovanja avtorsko-recenzentske skupine ni pregleden, manjka večja zastopanost strokovnjakov javnega zdravja, klinične prehrane in prehranske epidemiologije. Relevantna strokovna javnost v Sloveniji je bila vključena v minimalnem obsegu. Dokument in recenzentska poročila niso javno dostopni, prav tako niso javne izjave o konfliktu interesov članov skupine,« so izpostavili na NIJZ.
NIJZ: Smernice so strokovno nepopolne in metodološko pomanjkljive
»Smernice uvajajo ničelne spodnje meje za živila živalskega izvora in s tem povečujejo tveganje za pomanjkanje nekaterih hranil. Dokument vpeljuje rabo prehranskih dopolnil in rastlinskih nadomestkov brez ocene tveganj in jasnih meril. Nekateri svetovani prehranski vzorci ne temeljijo na preverjeni kulturni sprejemljivosti in oceni dostopnosti. Smernice sicer gredo v smeri povezovanja prehrane, zdravja in trajnosti, vendar ostajajo z nekaterimi svetovanimi prehranskimi vzorci zaradi pomanjkanja modeliranja strokovno nepopolne in metodološko pomanjkljive,« so za Dnevnik poudarili na NIJZ.
Po njihovih navedbah doslej veljavne smernice za splošno populacijo temeljijo na prehranskem vzorcu prebivalcev Slovenije, upoštevajo njihovo zdravstveno stanje in s tem povezana prehranska tveganja. Priporočajo uživanje pestre mešane prehrane iz vseh skupin živil s poudarkom na kakovostnih lokalnih živilih rastlinskega izvora ter zmernem in premišljenem vključevanju mesa. Za splošno populacijo enkrat do dvakrat na teden svetujejo brezmesni dan, enkrat do dvakrat na teden uživanje rib … Pri tem poudarjajo izbiro pustih vrst mesa in belega mesa ter njihovo nadomeščanje s stročnicami in ribami. »Za lažje razumevanje in komunikacijo smernic je bil razvit prehranski krožnik, ki upošteva tudi prehranske navade slovenske populacije. Po tem krožniku naj beljakovinsko živilo (npr. meso ali riba) predstavlja četrtino krožnika, primerljivo z velikostjo naše dlani. Veljavne smernice sledijo trajnostnim strateškim usmeritvam tudi glede zmanjševanja zavržkov hrane,« so pojasnili na NIJZ.
Novo priporočilo: največ 300 gramov mesa na teden
Zadnja verzija novih prehranskih smernic, ki so jo na NIJZ prejeli novembra 2025, predvideva količinsko ničelno spodnjo mejo za živila živalskega izvora brez prehranskega modeliranja nadomestnih živil. To po njihovi oceni poveča tveganje za hranilne vrzeli. »Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in evropska agencija za varnost hrane v tem primeru priporočata omejevanje živil živalskega izvora, ne pa njihovega izključevanja, v primeru omejevanja pa preverjanje nadomestnih scenarijev. V novih smernicah je uživanje mesa predvideno v enem od predlaganih scenarijev. V tem primeru naj skupno uživanje mesa ne presega več kot 300 gramov na teden. Preostali svetovani prehranski vzorci uvajajo ničelne spodnje količinske meje za meso in za druga živila živalskega izvora,« so na NIJZ povzeli dokument, ki je še vedno državna skrivnost.
Da je nekaj informacij vendarle pricurljalo v javnost, je poskrbelo pet članov delovne skupine za pripravo smernic, ki so v tuji spletni znanstveni reviji MDPI Foods (3. in 11. februarja letos) objavili dva članka. V prvem so nove smernice primerjali z veljavnimi, v drugem pa so podrobneje razdelali tri predlagane prehranske krožnike – mediteranskega, vegetarijanskega in veganskega.
Kdo ne govori resnice?
Avtorjem prvega članka se je v uvodu zapisalo, da je Slovenija nove smernice že sprejela. Na ministrstvu za zdravje (MZ) so zatrdili, da se to še ni zgodilo. Nasprotno, niti ministrstvo niti kabinet predsednika vlade, ki po naših informacijah usklajuje ta projekt, nista znala odgovoriti na vprašanje Dnevnika, kdo sploh sprejme te smernice. Na MZ so pojasnili, da jim jih je delovna skupina predala 8. oktobra 2025. Povedali so tudi, da so smernice poslali v presojo WHO in NIJZ. Pisne strokovne pripombe NIJZ so prispele 1. decembra 2025, vendar po navedbah MZ obravnava in uskladitev teh pripomb še nista zaključeni, zato dokument SNG2025 še ni strokovno usklajen in še ni bil poslan v javno obravnavo. Toda vprašanje je, ali so odločevalci to sploh nameravali storiti. Videi za promocijo novih, strokovno neusklajenih prehranskih smernic so namreč že posneti. Avtor, agencija Herman & partnerji, je za pripravo promocijske kampanje 24. decembra lani iz podnebnega sklada prejel 47.824 evrov.
Po naših informacijah naj bi delovna skupina obvestila NIJZ, da njihovih pripomb na pripravljene prehranske smernice ne bodo upoštevali. Morebitne dopolnitve prehranskih priporočil s pripombami NIJZ ali WHO torej ne bo? »Delovna skupina za pripravo novih prehranskih smernic nam je 23. decembra 2025 sporočila, da so avtorji obravnavali vse pravočasno prejete pripombe in jih, kjer je bilo to strokovno utemeljeno, vključili v končno različico znanstvenih smernic. Informacij o merilih, na podlagi katerih so presojali strokovno utemeljenost naših pripomb, in katere pripombe so upoštevali, niso zapisali,« so nam odgovorili na NIJZ. Sta torej obravnava in uskladitev pripomb NIJZ zaključeni ali ne, ministrica Valentina Prevolnik Rupel?!