Preiskovalna komisija državnega zbora, ki je preiskovala sume storitve kaznivega dejanja nezakonitega financiranja političnih strank v času tretje vlade Janeza Janše, je končala svoje delo in soglasno sprejela končno poročilo. Kot je za Televizijo Slovenija dejala predsednica komisije Tamara Vonta, je »v poročilu sistemsko izrisan način obvodnega financiranja političnega propagandnega stroja SDS in NSi, predvsem s pomočjo registriranih lobistov«. Dodala je, da so glavne ugotovitve vmesnih poročil vključene tudi v končno različico dokumenta.
Parlamentarna preiskovalna komisija je mandat začela z nalogo razjasniti domnevne nepravilnosti pri financiranju političnih strank in z njimi povezanih organizacij v obdobju vlade med letoma 2020 in 2022. Preiskava se je v več fazah osredotočala predvsem na vprašanje, ali so bili državna podjetja, javna sredstva in pogodbeni odnosi uporabljeni kot posredni kanal financiranja politično povezanih medijev ali organizacij.
Komisija pričakuje, da bo državni zbor o končnem poročilu glasoval še pred parlamentarnimi volitvami, kar postavlja dokument tudi v izrazit politični kontekst. Parlamentarne preiskovalne komisije sicer nimajo sodnih pristojnosti, vendar njihove ugotovitve pogosto predstavljajo podlago za nadaljnje postopke nadzornih institucij ali politične razprave o transparentnosti financiranja strank.
Telekom, Nova24TV in »model« financiranja SDS
Osrednja ugotovitev dela poročila, ki se nanaša na domnevno nezakonito financiranje SDS, je po navedbah komisije vloga državnega Telekoma Slovenije. Ta naj bi po menjavi oblasti marca 2020, ko je vlado prevzel Janez Janša, z Nova24TV sklenil poslovni dogovor, ki je televiziji zagotavljal približno tretjino proračuna. Po oceni komisije naj takšno sodelovanje ne bi predstavljalo običajnega medijskega oglaševanja ali tržnega partnerstva, temveč način posrednega financiranja politično povezanega medija.
Preiskava se je pri tem naslanjala na analizo poslovnih odločitev državnih podjetij po menjavi oblasti ter na finančne tokove, ki so sledili tem odločitvam. Sočasno naj bi se povečali tudi prejemki nekaterih posameznikov, povezanih z omenjenim medijskim krogom: lastnika Nova24TV Borisa Tomašiča, nekdanjega direktorja Demokracije Jožeta Biščaka ter Žana Janše, sina Janeza Janše. Komisija ocenjuje, da takšna finančna razmerja lahko kažejo na širši sistem tokov, ki so omogočali stabilno delovanje politično povezanega medijskega okolja.
V SDS so očitke večkrat zavrnili in komisiji očitali politično motiviranost ter zlorabo parlamentarnega nadzora. Vontova je ob tem večkrat poudarila, da parlamentarna preiskovalna komisija ne ugotavlja kazenske odgovornosti, temveč politično odgovornost in sistemske vzorce delovanja. Končno poročilo zato po njenih besedah predstavlja predvsem institucionalni pregled delovanja političnega sistema, ne pa sodne presoje posameznikov.
Energetska podjetja, lobisti in preiskava financiranja NSi
Komisija je preiskovala tudi domnevno obvodno financiranje stranke NSi. Po navedbah iz končnega poročila naj bi v času, ko je ministrstvo za infrastrukturo vodil Jernej Vrtovec, dolgoletni tajnik NSi Robert Ilc prek Agencije Odmev prejemal finančna sredstva državnih energetskih družb. Agencija je v lasti Damijana Nacevskega, registriranega lobista na področju energetike.
Komisija je ob tem preverjala tudi sum obvodnega financiranja NSi prek Inštituta Janeza Evangelista Kreka ter poslov, povezanih s frizerskim salonom Ilčeve sestre. Prav uporaba posrednikov, svetovalnih pogodb in lobističnih povezav naj bi po ugotovitvah komisije predstavljala enega ključnih elementov modela obvodnega financiranja, ki ga opisuje končno poročilo.
V NSi poudarjajo, da gre za politični napad na opozicijo in da komisija sklepe gradi na insinuacijah. Podobno kot SDS tudi v tej stranki zavračajo očitke o nepravilnem financiranju.
Končno poročilo poleg ugotovitev vključuje tudi predloge sistemskih sprememb. Komisija je med drugim sprejela sklepa, da bi morali generalni sekretarji političnih strank poročati o svojem premoženju in stikih z lobisti ter da političnih strank ne bi smele financirati pravne osebe. Po oceni komisije naj bi takšni ukrepi zmanjšali možnost posrednega financiranja politike prek podjetij, inštitutov ali zunanjih izvajalcev.
Končno poročilo bo v celoti objavljeno v začetku prihodnjega tedna, ko je pričakovati tudi podrobnejše odzive političnih strank.