Francoska vlada je v sredo vendarle opravila nalogo in objavila novo nacionalno strategijo za hrano, prehrano in podnebje. Na dokument, ki je bil predmet številnih polemik in medresorskih prepirov, je javnost čakala več kot dve leti, novembra lani napovedana objava je bila tik pred zdajci odpovedana.
Besedne igre in cenzura v predsedniškem kabinetu
Preiskovalni novinarji Radia France so zatem razkrili dogajanje v zakulisju priprave dokumenta. Njegovi objavi se je zoperstavilo ministrstvo za kmetijstvo, ki je bilo skupaj z ministrstvom za zdravje in ministrstvom za okolje odgovorno za pripravo dokumenta. Na zahtevo kmetijske ministrice Annie Genevard je urad predsednika vlade Gabriela Attala jeseni blokiral objavo strategije. Če je okoljsko ministrstvo zagovarjalo »zmanjšanje porabe mesa in predelanega mesa«, je ministrstvo za kmetijstvo doseglo spremembo zapisa v strategiji tako, da zdaj priporoča »omejevanje« porabe mesa. V objavljenem besedilu se je ohranil poziv k »zmanjšanju uživanja uvoženega mesa«, iz njega so frčala poglavja o prizadevanjih za »omejevanje ultrapredelanih izdelkov«.
Strokovnjaki so kritizirali to potezo in opozarjali, da je vlada pri svojih prizadevanjih stopila korak nazaj. »Znanstveni rezultati sami po sebi ne morejo ustvariti javne politike, vendar morajo biti v njenem ospredju,« je opozarjal Charlie Brocard z Inštituta za trajnostni razvoj in mednarodne odnose (IDDRI).
Francoska kuhinja je svetinja
Francoska strategija si je za cilj postavila postopen prehod na prehrano, ki je skladna s smernicami nacionalnega programa za prehrano in zdravje. Ta strategija naj bi slonela na aktualni različici nacionalnega programa za prehrano in zdravje, ki vključuje povečanje uživanja sadja in zelenjave, stročnic, oreščkov in polnozrnatih žit, zadostno, a omejeno uživanje rib in mlečnih izdelkov ter zmanjšanje uživanja mesa in predelanega mesa, kot tudi zmanjšanje uživanja uvoženega mesa.
Prizadevanja za zmanjšanje uživanja mesa v Franciji vedno znova naletijo na ogorčen odpor. Francoska kulinarika, v kateri imajo meso in mlečni izdelki osrednji položaj, je temeljni gradnik nacionalne kulturne dediščine. Obenem ima država najmočnejšo govedorejsko panogo v EU.
V primerjavi z drugimi državami EU Francija porabi relativno veliko količino mesa. Po podatkih francoskega ministrstva za kmetijstvo je povprečen prebivalec v letu porabil 85 kilogramov mesa, kar je bilo 2,1 odstotka več kot v letu prej. Za primerjavo: prehranska bilanca slovenskega statističnega urada navaja, da je imel povprečen prebivalec Slovenije v letu 2024 na voljo 91 kilogramov mesa, kar je pet odstotkov več kot v letu 2023.