Po pojasnilih Banke Slovenije predstavlja osnovni plačilni račun posebno vrsto računa pri banki ali hranilnici in je enakovreden transakcijskemu računu. Predstavlja dostop do najpogosteje uporabljenih bančnih storitev in je namenjen tistim potrošnikom, ki v Sloveniji nimajo transakcijskega računa, vključno z upravičenci do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, potrošniki brez stalnega naslova, prosilci za azil in potrošniki, ki jim dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njihov izgon zaradi pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč. Osnovni plačilni račun lahko odprejo tudi brezdomci.
Po pojasnilih Zveze potrošnikov Slovenije je septembrski pregled trga pokazal, da večina največjih bank in hranilnic v Sloveniji potrošnikom daje netočne ali zavajajoče informacije o osnovnem plačilnem računu, v nekaterih primerih pa jim celo onemogočajo njegovo odprtje. To je bilo ugotovljeno, potem ko so predstavniki Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave, ki ga je leta 1993 ustanovila Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z britansko potrošniško organizacijo Consumer Association, obiskali osem bank v Ljubljani in se predstavili kot potrošnik, ki ima odprt računi le pri eni od tujih neobank (tovrstna banka je na primer nemška N26 ali britanska Revolut) in nima računa pri nobeni od bank v Sloveniji. Od preučevanih bank je le ena podala točne in popolne informacije ter dejansko omogočila oddajo vloge za odprtje osnovnega plačilnega računa. V večini bank so bile informacije napačne, nepopolne in zavajajoče, v nekaterih primerih pa so bančni uslužbenci celo zatrjevali, da osnovni plačilni račun sploh ne obstaja oziroma da je namenjen izključno tujcem, brezposelnim ali prejemnikom socialne pomoči. Povrhu so bili v več bankah potrošniki, ki so povpraševali o osnovnem plačilnem računu, deležni neprimernega odnosa in obravnave, kar dodatno zmanjšuje njihovo zaupanje v bančni sistem.
Kdaj lahko banke zavrne odprtje računa
Po zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izvajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED) osnovni plačilni račun med drugim omogoča polog in dvig gotovine, prejemanje plačil (plače, socialne pomoči, pokojnine …), plačevanje s plačilno kartico, vključno s spletnimi plačili. Če oseba prejema socialno pomoč ali varstveni dodatek, nadomestilo za mesečno vodenje računa znaša največ 1,47 evra mesečno, za preostale potrošnike pa 4,90 evra na mesec. Če želi oseba odpreti osnovni plačilni račun z nižjim zneskom mesečnega nadomestila, mora banki posredovati odločbo centra za socialno delo o denarni socialni pomoči ali varstvenem dodatku. Po opozorilih Banke Slovenije vloga za odprtje transakcijskega računa ne pomeni vloge za odprtje osnovnega plačilnega računa, zato je treba v banki izrecno zahtevati odprtje osnovnega plačilnega računa.
Banka ali hranilnica mora odprtje osebnega plačilnega računa zavrniti v primeru kršitev določb zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Če ima potrošnik že transakcijski račun v Sloveniji, lahko odprtje osnovnega plačilnega računa prav tako zavrne, takšno možnost pa ima tudi v primeru, če je potrošnik v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke ali hranilnice, v kateri želi odpreti račun. Če na osnovnem plačilnem računu več kot 24 zaporednih mesecev ni nobene plačilne transakcije, lahko banka ali hranilnica osnovni plačilni račun samodejno zapre. Med drugim ga lahko zapre tudi, če oseba odpre transakcijski račun pri kateri drugi banki ali hranilnici, če uporablja osnovni plačilni račun za nezakonite namene ali če potrošnik banki predloži netočne informacije oziroma krši pogodbene obveznosti do banke ali hranilnice.