Aktualni premier Robert Golob je v nedeljo v ljubljanski Cvetličarni s cmokom v grlu slavil relativno zmago Gibanja Svoboda, saj je ob branju rezultatov že vedel, da bo sestavljanje koalicije naporno. Levosredinskemu koalicijskemu trojčku v sestavi Svoboda, SD in Levica so namreč po udobnem vladanju z 52 glasovi v zadnjih štirih letih volilci v nedeljo podelili zgolj 40 poslanskih mandatov.

Golob je v prvih izjavah po volitvah nakazal, da želi sestaviti široko koalicijo, iz katere je stranka vnaprej doslej izključevala zgolj Janševo SDS. Kar pa pomeni, da bo treba iskati partnerice pri preostalih treh strankah, pri čemer sta NSi Jerneja Vrtovca in stranka Demokrati Anžeta Logarja v preteklih dneh oznanili, da v Golobovo vlado ne bosta šli. Golobu potemtakem preostane politično snubljenje Resnice Zorana Stevanovića, ki pa s petimi sedeži ne zagotavlja potrebne večine.

Na vidiku je skratka več vprašanj kot odgovorov, obrise mogočega pa bodo izrisali šele prvi krogi pogajanj. So pa nekateri parametri vseeno kot na dlani.

NSi v dobrem pogajalskem položaju

Ena izmed zmagovalk teh volitev je brez dvoma skupna lista NSi, SLS in Fokus, ki bo tako ali drugače odigrala pomembno, če ne ključne vloge v pogajanjih. Predsednik NSi Jernej Vrtovec je sicer, kot rečeno, večkrat zatrdil, da jih ne bo v koaliciji, v kateri bi bil mandatar Robert Golob. Toda – ali je za stranko zdaj res čas biti v opoziciji in ne v koaliciji?

»Absolutno je treba poskusiti iti v neko vlado, po možnosti desno,« je prepričan vidni član NSi Janez Pogorelec. Ustavni pravnik po izobrazbi se strinja, da je možna mešana vlada v sestavi Svoboda, SD, NSi in Demokrati, kar na papirju pomeni ugodnih 50 sedežev, a dodaja, da je v tem primeru treba dodati Vrtovca kot premierja. Meni namreč, da sedanja situacija govori v prid temu, da ne Janša ne Golob na koncu ne bosta zasedla stolčka predsednika vlade. »Je pa seveda v procesu pogajanj pričakovati še ogromno razbijanja porcelana in zvijanja rok. Ocenjujem pa, da velja nadaljevati z idejo Logarja o tretji poti, ki mu je ni uspelo realizirati, lahko pa zato to štafeto zdaj kot tretja največja stranka prevzame NSi.«

Kdo na desnici bo sploh pripravljen iti z Golobom v koalicijo? Glede NSi se pri tem odpirajo številni dvomi, saj bi se v stranki tako izpostavili grozoviti Janševi kritiki.

Bogdan Biščak, politični analitik

Pogorelec sicer kot najmanj verjetno možnost vidi predčasne volitve, saj da ni realno, da bi poslanci vračali svoje mandate. Zelo dober razlog, da se to ne zgodi, imajo jasno prav v NSi, kjer so osvojili devet sedežev v DZ. Je v luči tega vendarle možnost vstopa NSi v Golobovo vlado?

»To bi za stranko pomenilo tveganje, ne nazadnje zaradi napadov Janše. A če bi vlado po drugi strani, kot sem že omenil, vodil Vrtovec, bi bile te Janševe kritike praktično onemogočene in bi lahko stranka takšno sodelovanje brez problema javnomnenjsko preživela. To se mi tudi zdi najbolj realna možnost, saj da bi se šli po vseh teh zgodbah minulega mandata tako rekoč udinjat Golobu, tega scenarija preprosto ne vidim.«

Je pa sogovornik hkrati zelo jasen, da bo v vsakem primeru sestava mešane koalicije izjemno zahtevna: »Kakor koli gledamo, so namreč na voljo same nemogoče možnosti, tako da je zdaj vse odvisno od tega, kdo se bo najbolje pogajal, imel najboljše živce in kdo bo bolj fleksibilen, levica ali desnica – tista stran bo nazadnje imela vlado! V vsakem primeru pa je treba iskati vlado, ki bo imela vsaj 50 poslancev, saj se drugače ne da vladati. Prepričan sem, da se bo vlado gotovo sestavilo, saj smo sicer spet pri najmanj verjetni možnosti, razpustitvi parlamenta.«

Logarjeva dilema

Da bo imela NSi bržkone eno ključnih vlog pri sestavi nove vlade, se strinja tudi politični komentator Tadej Troha. »Predvsem zaradi tega, ker je njen rezultat opazno boljši od vseh najbližjih zasledovalcev, ki jih je prehitela za tri, štiri odstotke, pri čemer je devet poslanskih sedežev v primerjavi s petimi velik pogajalski kapital. Je tudi edina stranka, ki ji je uspelo v tem duopolu, ki ga predstavljata Svoboda in SDS, zares rezultatsko odskočiti in se lahko zato propagira kot tretja politična opcija. Poleg Resnice je skratka njihov rezultat daleč največji dogodek teh volitev.« Troha dodaja, da se je sicer do zadnjega zdelo, da bo v tej vlogi po volitvah Logar, ki pa se je po njegovem mnenju ujel v enako past kot Vladimir Prebilič s Prerodom, ko je izključeval tako sodelovanje z Golobom kot Janšo.

Troha ob tem meni, da bo Golob vsekakor tisti, ki bo imel prvo pobudo pri sestavljanju nove vlade, in da bo vsaj v izhodišču poskusil v zgodbo vključiti tudi Levico, ki jo sicer tako v NSi kot pri Demokratih bolj kot ne zavračajo. »Menim, da lahko Golob Mesca zagotovo prepriča o skoku v mešano vlado, glede na to, da globalna situacija zahteva trdno koalicijo in ker v takšni izredni situaciji Levica svoje klasične politike tako ali tako ne bo mogla zasledovati. Velik vprašaj je tudi sodelovanje Logarja, pri katerem pa bi lahko bilo odločilno, da ni bil izvoljen v državni zbor in da bo vseeno šel v vlado v imenu političnega preživetja. Ne predstavljam si namreč, kaj se utegne zgoditi z njegovo poslansko skupino v opoziciji, sploh ker v njej ne bosta sedela ne on in ne Eva Irgl.«

Računati bo treba na dvojne igre

Sogovornik ob tem opozarja na možnost dvojnih iger v procesu pogajanj, kjer da ne gre izključiti možnosti, da bi nekateri akterji s figo v žepu sodelovali pri pogajanjih za mešano vlado, le da bi se nato čez čas obrnili k Janši in poskusili priključiti Resnico, denimo kot zunajkoalicijsko partnerico. Troha je še mnenja, da bo vzporedno s pogajanji, ki jih bo vodil Golob, SDS vseskozi pritiskala na politične procese in iskala načine, kako načeti legitimnost volitev.

Kaj pa možnost predčasnih volitev? »NSi kot ključna stranka v teh pogajanjih nima pravih razlogov za to, saj se ne more nadejati, da bi izboljšala svoj rezultat, kvečjemu bi se jim lahko poslabšal. Dejavnik, ki govori proti predčasnim volitvam, je tudi napovedan dvig plač poslancev, ki bo v naslednjih letih pomenil, da bodo njihovi prihodki že zelo primerljivi z dobrimi plačami v zasebnem sektorju.«

Politični analitik Bogdan Biščak pa je po volitvah nekoliko bolj zadržan z ocenami o morebitni sliki nove vlade. »Tisto, kar je v tem trenutku pomembno, je v resnici to, kdo na desnici bo sploh pripravljen iti z Golobom v koalicijo. Glede NSi se pri tem odpirajo številni dvomi, saj bi se v stranki tako izpostavili grozoviti Janševi kritiki. V pogajanjih bodo zato po moji oceni prevladali predvsem politično ideološki, ne pa toliko programski kriteriji. Pri čemer poleg dvomljivega sodelovanja krščanskih demokratov ostaneta na voljo še stranki Resnica in Demokrati. Dodati velja, da slednji prav tako niso povsem imuni za Janševo kritiko, čeravno so s tem obremenjeni manj kot v NSi,« orisuje izhodišča pogajanj.

Politična uganka stranke Resnica

Biščak pri tem še ocenjuje, da je izmed trojice Resnica najmanj zaželen partner od vseh potencialnih, saj je stranka velika uganka tako programsko kot kadrovsko. »Nihče namreč ne more zares vedeti, kaj se lahko zgodi, če bodo zraven v vladi. Ne nazadnje ne vemo tako rekoč nič o njenih poslancih in kaj se utegne z njimi zgoditi v enem letu. Podobna uganka so ob neizvolitvi Logarja in Irglove tudi poslanci Demokratov. Golob je zaradi naštetega skratka v izrazito težko rešljivem položaju, saj se na papirju nič zares ne izide, zaradi česar pa tudi lahko sklepamo, da se znajo pogajanja odviti bolj na ravni prepričevanj posameznikov in manj na ravni strank kot takšnih. Trenutno je skratka več vprašanj kot odgovorov. Več bomo vedeli šele po prvih pogajanjih.« 

volitve 2026, izid, za ONLINE

  

Zasuk od prosocialne k prokapitalski vladi

Težke politične izzive v senci pogajanj izpostavlja tudi politolog dr. Marinko Banjac: »Smo v izjemno kompleksni situaciji, ko se je po eni strani politični vrtiljak volitev odvrtel v smeri poglabljanja polarizacije – od tod tudi tako velik odstotek obema vodilnima strankama –, po drugi strani pa je ravno zaradi nastale situacije in novovzpostavljenih razmerij nastalo polje novih možnosti. Prve izjave voditeljev strank kažejo, da bo treba razmišljati v smeri čezblokovskega povezovanja, kar bi morda lahko prineslo sprostitev toksičnosti, ki se nabira že dlje časa. To je lahko dobro, vendar po drugi strani takšna dogovarjanja nujno prinesejo kompromise, tukaj pa je nevarnost, da se oblast zasuka od prosocialne usmeritve k bolj prokapitalski drži.« Zakaj je tako? »Zato ker se dogovori in kompromisi vedno ustalijo v že prevladujočem diskurzu, ki pa je seveda tudi pri nas neoliberalen. Takšna povolilna španovija bi se najbrž vzpostavila, če bi koalicijo sestavljali Svoboda, SD, Demokrati ter NSi, SLS in Fokus, pri čemer seveda 'izvisi' Levica. Takšna sestavljanka bi pomenila tudi obrnitev hrbta progresivnemu delu civilne družbe, ki je stal za vlado, ki se poslavlja. Manj izrazit obrat bi bil, če bi se strankam obstoječe koalicije pridružil Logar z Demokrati. Logarja bi v tem primeru morali prepričati s kakšno dobro 'ponudbo', ki bi ustrezala tudi njemu osebno. Predsednik Demokratov namreč ni bil izvoljen, zato ima morda interes 'biti zraven' na tak način,« podčrta Banjac z ljubljanske FDV.

Priporočamo