Območje Julijskih Alp vsako poletje obišče vse več ljudi, ki ob vse višjih poletnih temperaturah iščejo hladnejše kotičke za sprostitev in rekreacijo. Množičen obisk prinaša prevelike obremenitve prostora in kot ugotavljajo v javnem zavodu Triglavski narodni park (TNP), bodo glede na trende v prihodnje potrebni nekateri novi ukrepi in omejitve.
Vodja oddelka za prostor v javnem zavodu TNP Aleš Zdešar je za STA povedal, da se z velikim pritiskom obiskovalcev ukvarjajo vse alpske države in večina alpskih narodnih parkov. Težave s preobremenitvijo določenih točk so tudi v edinem slovenskem nacionalnem parku. Posledice se že kažejo v naravi, med drugim z erozijo in onesnaževanjem.
Nosilne zmogljivosti
Eno izmed orodij za upravljanje obiska so izračuni nosilnih zmogljivosti posameznih območij. Javni zavod je za nekatere naravne vrednote že izračunal najvišje število obiskovalcev, ki jih prostor prenese, med drugim za Vintgar, Tolminska korita, slap Peričnik in Martuljške slapove. »Ampak nekaj je izračunati zmogljivost, nekaj drugega pa to implementirati in upravljati obisk,« je opozoril Zdešar.
Še najlažje je bilo v dveh primerih, ki že delujeta, in sicer v soteski Vintgar in Tolminskih koritih, kjer so vstopne točke in upravljanje urejeni. Skrbniki opažajo spremembe na bolje, saj je upravljanje obiska lažje. Na območjih pomanjkljivega nadzora, denimo na Mangartski cesti, pa je uveljavljanje sistema oteženo.
Medtem za znamenitosti, ki nimajo urejenih vstopnih točk in katerih obisk je brezplačen in neorganiziran, še iščejo načine, kako nosilno zmogljivost prenesti v prakso. »Razmisleki gredo v smeri neke brezplačne spletne rezervacije in ustreznega nadzora,« je pojasnil Zdešar.
Izkazalo se je, da je določene učinke možno doseči tudi z ukrepi umirjanja motornega prometa, kar dokazuje prometni režim v Vratih. Z njegovo uvedbo se je obisk slapa Peričnik v lanskem juliju in avgustu v primerjavi z letom pred tem zmanjšal za 20 odstotkov.
Nova žarišča
»Mi upravljavce cest pozivamo k spreminjanju režimov, ampak je to zaradi usklajevanja vseh institucij in zakonodaje oteženo,« je povedal Zdešar. Kot je pojasnil, pri tovrstnih ukrepih in urejanju obiskovanja potrebujejo pomoč države, državnih institucij in koncesionarjev, pa tudi lokalnih skupnosti, društev in zavodov.
»Izkušnje so pokazale, da se takoj, ko se nekje omeji dostop, pojavi novo žarišče. Vse bolj se zato odpira vprašanja, kako bi za celoten park oziroma območje Julijskih Alp našli enoten sistem,« je dejal Zdešar. Ocenjuje, da je na številnih točkah obisk v poletni sezoni že prevelik in brez ukrepov lahko celo pride do njihovega zaprtja. Letos se je denimo posebej velik prometni kaos pokazal na Velikih koritih Soče v Lepeni.
Kot je opozoril sogovornik, v Sloveniji capljamo za izzivi, ki jih turizem prinaša. »Veliko energije zato usmerjamo v to, da bi turistični sektor in tudi ljudi prepričali, da moramo turizem oziroma turistična ležišča regulirati, ker brez tega bomo dobili samo nove in nove goste, nove in nove omejitve, nove in nove probleme ter nezadovoljstvo tistih prebivalcev, ki se ne ukvarjajo s turizmom,« je poudaril.
Neverjetna se mu zdi apatija turistov, obiskovalcev in tudi nekaterih domačinov, da so pripravljeni za zaslužek ali obisk neke točke v naravnem parku sprejeti to, da je hrupno in da praktično hodijo drug po drugem.
Problem je tudi v sami družbi. »Zalogaj je že, da se sektorji med seboj uskladijo, kaj res hočemo. Ali hočemo res vedno več in vsako leto kazati osem odstotkov več turističnih ležišč. Potem nam čez 10 let sledi kolaps sistema,« je dejal Zdešar, prepričan, je potrebna sistemska odločitev z ustreznimi zakoni za omejevanje števila turističnih ležišč.
Rezervacijski sistemi
V posameznih turističnih destinacijah se teh izzivov že dobro zavedajo. Kranjska Gora ima skoraj tri turistične postelje na enega stalnega prebivalca. »Tega ne smemo več bistveno povečevati, bolje bi bilo morda celo zmanjšati in iti v kakovostnejšo ponudbo,« je izpostavila kranjskogorska županja Henrika Zupan. Vendarle pa leta 2016 sprejet podrobni prostorski načrt pod Vitrancem omogoča gradnjo še treh hotelov.
Tako županja kot direktor kranjskogorske občinske uprave Robert Klinar menita, da je treba začeti razmišljati o nosilnih zmogljivostih tudi izven samega nacionalnega parka, denimo za območje jezera Jasna, za kolesarske steze in gozdne ceste. »Glede na napovedi, da naj bi čez nekaj let po svetu potovalo že tri milijarde ljudi in da bo naval na hladnejše kraje vedno večji, se bomo s tem morali spopasti. Bo pa to velik, tudi pravni zalogaj,« je izpostavil Klinar.
Županja podobno kot Zdešar razmišlja o rezervacijskih sistemih. Neomejeno bi bil prostor na razpolago prebivalcem biosfernega območja Julijske Alpe, ostali obiskovalci pa bi se morali za ogled najbolj obremenjenih točk, denimo Vršiča, Tamarja ali Martuljških slapov, predhodno prijaviti preko spleta in s pridobljeno QR kodo izkazovati dovoljenje na obisk, je predstavila svojo zamisel. Prepričana je, da bi se na ta način izboljšala tudi izkušnja obiskovalcev, ki se ne bi spopadali s preveliko gnečo in iskanjem parkirnih mest.
Kaj vse že plačujemo?
Že zdaj za ogled nekaterih najbolj znanih in urejenih znamenitosti plačujemo vstopnino, cene pa se običajno gibljejo med 5 in 15 evri na osebo. Med najbolj znane plačljive znamenitosti sodijo: Soteska Vintgar, Slap Savica, Tolminska korita in Korita Mostnice.
Na urejenih izhodiščih in parkiriščih po celotnem parku je obvezna parkirnina, ki se giblje od 3 do več kot 30 evrov na dan, odvisno od lokacije, sezone in vrste vozila. Nekaj primerov: Dolina Vrata, Bohinj in Pokljuka.
Za uporabo nekaterih visokogorskih cest je tudi treba plačati nadomestilo oziroma ekološko takso. Mangartska cesta je tak primer. Za vožnjo na Mangartsko sedlo se ob zapornici plača ekološka taksa.
Divje kampiranje, spanje v avtomobilih (na parkiriščih) ali bivakiranje izven za to določenih mest je v TNP strogo prepovedano in se denarno kaznuje. Prenočite lahko samo v planinskih kočah, uradnih kampih ali apartmajih, kjer morate seveda plačati strošek nočitve in pripadajočo turistično takso.