Več kot dvesto članov in gostov evropskega dela Trilateralne komisije je danes začelo zasedanje v Ljubljani, na katerem bodo o prihodnosti Evrope razpravljali do nedelje. V veliki koncertni dvorani Grand hotela Union sta zbrane vplivneže iz sveta politike, gospodarstva in akademskih vrst pozdravila predsednik evropske sekcije Trilaterale Jean-Claude Trichet, predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac in premier Marjan Šarec. Trichet, ki je med letoma 2003 in 2011 vodil Evropsko centralno banko, je uvodoma polaskal Sloveniji in se spomnil njenega uspešnega prevzema evra. »Bili ste prva komunistična država, ki je vstopila v evrsko območje. Po vašem vstopu nisem pričakoval, da se bo evru pridružilo še toliko držav,« je dejal Trichet. Po njegovi oceni je temeljna vrednota Trilateralne komisije – negovanje dialoga – danes potrebna kot še nikoli doslej. Potrebno je učinkovito sodelovanje, delo komisije pa bi se poslej moralo po njegovi oceni osredotočiti na obnovitev multilateralizma.
Premier Šarec je zbranim zagotovil, da se Slovenija zaveda izzivov v Evropi in preostalem svetu. Naša država si želi močno in povezano Evropsko unijo, kjer bi med drugim morali ubraniti vladavino prava. Evropa je zaradi starajočega se prebivalstva, migracij in motenj v političnih, družbenih in ekonomskih sistemih, različnih varnostnih groženj in podnebnih sprememb na pomembni prelomnici, je ugotavljal.
Svet ni več preprost
Rdeča nit 13 različnih okroglih miz je politični, gospodarski, tehnološki in družbeni položaj Evrope v spreminjajočem se svetu. Na eni izmed prvih govorniških priložnosti zasedanja so lahko udeleženci slišali razmišljanje (imena razpravljalca zaradi pravil Chatam Housa ne moremo objaviti), da je predvsem od vseh posameznikov odvisno, kakšen nov svetovni red bo ustvarjen. »Čeprav ljudje sedaj mislijo, da rešitve ne obstajajo, jih je treba iskati. Te niso preproste – tudi zato, ker svet ni več preprost.« Demokracija v dani obliki se je izkazala za neučinkovito pri odpravljanju vseh težav, zato je treba poiskati novo različico demokracije, vendar ne gre za vladavino populistov, so še poudarili. To je bil le en glas od okoli 50 govorcev iz političnih, gospodarskih in akademskih vrst, ki razpravljajo za zaprtimi vrati.
Na naše vprašanje, v kakšni gospodarski formi je Evropa za prihodnja leta, je bil Jean-Claude Trichet podobno optimističen kot aktualni šef Evropske centralne banke Mario Draghi, ki je ocenil, da ne obstajajo nikakršni razlogi za nenadno prekinitev gospodarske rasti v Evropi. Po oceni Tricheta je za nadaljnji uspeh Evrope sicer nujno treba nadaljevati strukturne reforme. »Gospodarska rast na globalni ravni se upočasnjuje. Redko se zgodi, da Mednarodni denarni sklad globalno rast zniža – letos bo nižja za 0,2 odstotka, prav tako bo prihodnje leto manjša za 0,2 odstotka. Ta globalni trend torej vpliva na gospodarstvo Evrope. To si moramo priznati,« je dejal Trichet.
Da se je nemško gospodarstvo v zadnjem četrtletju skrčilo, Trichet pripisuje posebnostim tamkajšnjega avtomobilskega sektorja, a ne pričakuje, da se bo to ponovilo. Da bi vse napredne ekonomije še izboljšale svoj potencial rasti, si morajo še naprej prizadevati za produktivnost in strukturne reforme. »To še posebno velja za zelo razvita gospodarstva, ki so že sedaj na visoki ravni. Če bodo želela še naprej rasti, se bodo morala še bolj potruditi. Izvajanje strukturnih reform je ključnega pomena, če želimo zmanjšati nezaposlenost med mladimi, kar je velik problem v številnih državah.«
