Ohranjanje stroge regulacije cen goriv je ekonomsko neutemeljen ukrep, ki je sprejet brez analiz ter je dolgoročno škodljiv in protizakonit in bo dodatno oslabil že tako omejene razvojne kapacitete pomembnega dela domačega gospodarstva, so pismo premierju ter ministrom za gospodarstvo, energetiko in finance Matjažu Hanu, Bojanu Kumru in Klemnu Boštjančiču v zbornici povzeli v današnjem sporočilu medijem.
Dodali so, da bodo najvišjo ceno takšnega pristopa znova plačali mali trgovci, večji trgovci pa da napovedujejo preusmeritev investicij na druge trge.
"Kljub zagotovilom vlade, da cene regulira s ciljem ohranitve konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter v korist potrošnikov, temu ni tako, saj je vladna politika usmerjena predvsem v polnjenje proračuna, ne pa v korist potrošnika," so prepričani v zbornici.
Opozarjajo, da najvišje dovoljene marže dosegajo manj kot polovico povprečne evropske marže in da zlasti pri manjših ponudnikih pomenijo poslovanje z izgubo, zaradi visokih dajatev pa se izgublja tudi njihova konkurenčnost.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ukrep predstavlja kot zaščito potrošnikov in gospodarstva, "kar pa ne drži, saj država na drugi strani povečuje dajatve", pravijo in navajajo primer Hrvaške, kjer so cene kljub odpravi regulacije cen ostale nižje, kot so v Sloveniji.
Regulirana bruto marža, iz katere bi se morali pokriti vsi stroški poslovanja naftnega distributerja, predstavlja daleč najmanjši del končne cene goriva, manj kot 10 centov na liter, opozarjajo, medtem ko davki in trošarine pomenijo od 80 do 85 centov končne cene goriva.
"Vlada torej posega v tisti segment cenovne strukture, ki ima najmanjši vpliv na končno ceno za potrošnika, hkrati pa z davčno politiko ohranja in celo povečuje lastne prihodke. Takšen pristop ne pomeni zaščite potrošnikov, temveč prenos celotnega bremena regulacije na trgovce," so kritični.
Zaskrbljujoče se jim zdi, da je vlada ponovno preslišala opozorila gospodarstva in strokovnjakov v svetu za cene, da je uredba nezakonita, ker ne podaja razlogov, obrazložitev in konkretnih analiz, zakaj je nesorazmeren ukrep regulacije cen sploh potreben.
Vlado pozivajo, da odpre dialog z gospodarstvom ter da pri oblikovanju administrativnih ukrepov upošteva zakonska določila, dejanske razmere na trgu in realne stroške poslovanja.
"Slovenija ima priložnost, da z uravnoteženim in predvidljivim regulativnim okvirom okrepi konkurenčnost, spodbudi investicije in podpre razvojne projekte v energetiki in širšem gospodarskem prostoru," menijo.
Vlada je z uredbo, ki je začela veljati 16. decembra, ohranila regulacijo drobno prodajnih cen 95-oktanskega bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja, kot je veljala od sredine junija letos, torej tudi z reguliranimi cenami na servisih ob avtocestah, ki so bili do takrat iz regulacije izvzeti. Predlog zadnje uredbe je sicer v različici, ki je bila v javni obravnavi, predvideval višje dovoljene marže na servisih ob avtocestah, a je nato sprejeta uredba v celoti ohranila dotedanjo ureditev.