»Tretji politični steber, ki ga sestavljamo trojček NSi, SLS, Fokus ter Demokrati in Resnica, uresničuje svojo zavezo – v ospredje postavljamo ključne rešitve, ki jih Slovenija v tem trenutku najbolj potrebuje. Pripravili smo interventni zakon za razvoj Slovenije in ga poslali vsem parlamentarnim strankam,« je včeraj popoldne tvitnil prvak NSi Jernej Vrtovec. S tem je potencialnemu novemu mandatarju sporočil programske želje tako imenovanega tretjega bloka.
Katere so? V zakonu, tako Vrtovec, so prvi ukrepi za prihajajočo krizo, vključno z nižjim, petodstotnim DDV na osnovna živila in znižano davčno stopnjo za del energentov. Prav tako predlagajo nekatere druge rešitve s področja malega gospodarstva, vezane na samostojne podjetnike, zamrznitev zakona o gostinstvu in možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti. Kar zadeva davke in prispevke, stranke tretjega stebra predlagajo razvojno kapico pri 7500 evrih plače, znižanje davčnih bremen za oddajanje premoženja v najem in ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence. Predlagajo še odpravo omejitev dela zdravnikov pri zasebnikih. Ni pa med ukrepi predloga o dvigu splošne dohodninske olajšave.
Odgovor pričakujejo do poldneva
Tretji steber je interventni zakon posredoval vsem parlamentarnim strankam, odgovor glede podpore pa pričakujejo do danes opoldne, ko se bo že začela ustanovna seja novega sklica DZ, na katerem bo po poročilu mandatno-volilne komisije in potrjevanju mandatov poslancev na vrsti glasovanje o predsedniku DZ. V Svobodi, SD in Levici so včeraj potekali pogovori o tem, koga pri tem podpreti. Sokoordinator Levice Luka Mesec je dejal, da si želijo osebo, ki bo primerna za ta položaj, in da bodo glasovali enotno. Morebitnega favorita ni hotel razkriti. V zadnjih dneh se je najpogosteje omenjalo bivšega ministra Janeza Ciglerja Kralja iz NSi, poslanca Franca Križana iz Demokratov, prav tako prvaka Resnice Zorana Stevanovića. Da se poigravajo z idejo, da bi imeli svojega kandidata za ta položaj, je včeraj v zvezi s tem novinarjem povedal Stevanović. Ob tem kljub drugačnim dosedanjim izjavam ni izključeno, da svojega imena na sejo ne bi prinesel levi trojček. Glede na zapleteno politično situacijo po volitvah se skratka zna zgoditi, da bomo danes spremljali glasovanje o več kandidatih. Da presenečenja niso izključena, se je pokazalo že pri tem, da bo mandatno-volilno komisijo DZ vodil poslanec Demokratov in ne Svobode. Sestavljanje večine v DZ se sicer glede na potek dogodkov premika v desno.
Ob robu dogajanja v parlamentu slovensko politično dogajanje še naprej zaznamujejo tudi afere s prisluhi. Spomnimo, domnevno izraelski paraobveščevalci iz podjetja Black Cube so na poslovna srečanja zvabili več znanih Slovencev, jih na skrivaj snemali in iz zbranega materiala zmontirali krajše videoposnetke. Te posnetke so nato objavili na spletni strani Anti Corruption 2026. Posnetki prikazujejo domnevno korupcijo in klientelizem v Sloveniji, pri čemer je večina ujetih v prisluhe tako ali drugače povezana s Svobodo, iz česar izhaja jasna želja očrniti točno določen del politike. V SDS v zvezi s to afero pozivajo »na vseslovenski protest proti korupciji« danes ob 15. uri na Trgu republike. Torej v času ustanovne seje novega sklica DZ.
Prisluhi sočna politična tema, pravno bistveno manj
Policija je že prejšnji mesec sporočila, da preiskuje sume kaznivih dejanj, med drugim neupravičenega slikovnega in zvočnega snemanja, dajanja podkupnine, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, izdaje tajnih podatkov in kazniva dejanja zoper čast in dobro ime. A če do danes vemo in vidimo, da je afera odličen poligon za politično obračunavanje, pravno gledano po mnenju naših sogovornikov zadeva nikakor ni enostavna, tudi zaradi sumov vmešavanja v volitve iz tujine, po drugi strani pa tudi sama vsebina izrečenega še ni dokaz kaznivih dejanj, kar bi pripeljalo do hišnih preiskav, kakor to interpretirajo na politični desnici.
»Temu lahko za zdaj rečemo kvečjemu glas o kaznivem dejanju, ki je prišel do tožilstva in policije. Je sicer dovolj za sprožitev predkazenskega postopka, v okviru katerega bi lahko policisti zaslišali vsaj nastopajoče v posnetkih, vseeno pa imajo na tej točki organi pregona razmeroma omejene možnosti, saj še ne gre za kazenski postopek. Povsem verjetno je na primer, da te osebe v tej fazi ne bi hotele dajati izjav, prvič, ker bi se s tem potencialno lahko samoinkriminirale, in drugič, ker je kar nekaj oseb na teh posnetkih pravnikov, ki zelo dobro poznajo procesna pravila,« pojasnjuje strokovnjak za kazensko pravo dr. Blaž Kovačič Mlinar. Odvetnik je za Dnevnik še izpostavil, da nastopajoči v posnetkih tudi sicer govorijo pretežno o dejanjih tretjih oseb, prav tako, da gre za pavšalne, splošne izjave, ki z nekaj izjemami ne temeljijo na konkretnih primerih. »Nadalje tudi ne vidimo njihovih sogovornikov, tako da na tej točki ne moremo vedeti, lahko pa glede na kontekst pogovorov sklepamo, da skušajo s poudarjanjem svojega dostopa do političnih oseb zasledovati svoje osebne finančne interese in v tem smislu potencialno tudi z napihovanjem dejstev impresionirati tistega, ki sedi na nasprotni strani mize.«
Kaj pa nezakonitost snemanja, kakšen dejavnik je to v potencialnem kazenskem postopku? »Če bi snemanje izvajali državni organi brez odredbe, bi bili posnetki zagotovo izločeni kot nezakoniti. Ker pa gre za zasebnike, bi sodišče tehtalo, ali je bolj pomembna pravica teh oseb do zasebnosti ali interes pregona teh kaznivih dejanj. Pri tem je pomembno tudi, o kako hudih kaznivih dejanjih govorimo. Pri čemer ocenjujem, da bi lahko ti dokazi na koncu najverjetneje obstali,« razloži Kovačič Mlinar. Sogovornik je še dodal, da gre pri vsem skupaj politično in pravno za dve zelo različni zgodbi, saj da če bi bili za sodišča dovolj tovrstni dokazi, bi bil marsikdo lahko zelo hitro obsojen. »Dokazno breme za organe pregona je vendarle bistveno višje. Od tega, za kakšno kaznivo dejanje sploh gre, kje je bilo storjeno, kdo je potencialno priča ter ali obstajajo kakšni materialni dokazi, kot na primer listine in nakazila. Za hišne preiskave je skratka po zakonu o kazenskem postopku za izdajo sodne odredbe treba izkazati utemeljene razloge za sum, torej konkretno, specifično in izrazljivo verjetnost, da je določena oseba storila določeno kaznivo dejanje. Kar pa iz teh posnetkov po mojem mnenju ne izhaja.«