Nedavna tragična nesreča v Avstriji, kjer je čreda govedi na planinskem pašniku ubila pohodnico, je znova odprla vprašanje varnosti na planinah in sobivanja pohodnikov, živali ter pašne živinoreje. Čeprav so takšni dogodki redki, pristojni opozarjajo, da je previdnost nujna tudi v slovenskih gorah, kjer se poleti na planinah pase na tisoče glav živine, obisk gora pa je iz leta v leto večji.
Avstrija je po več odmevnih nesrečah v zadnjih letih močno zaostrila priporočila za obiskovalce planinskih pašnikov. Med ključnimi pravili so ohranjanje razdalje od krav, mirno vedenje, izogibanje teletom ter posebna previdnost pri psih. Prav ti namreč predstavljajo največje tveganje konflikta, saj jih krave pogosto dojemajo kot plenilce.
Pomemben prelom v avstrijski javnosti se je zgodil po smrti nemške pohodnice leta 2014 na Tirolskem, ko jo je med sprehodom s psom napadla čreda krav. Primer je sprožil dolgoletne sodne postopke in razpravo o odgovornosti pohodnikov, lastnikov pašnikov ter upravljalcev poti. Po nesreči so po vsej Avstriji uvedli dodatne opozorilne table, kampanje in priporočila za varnejše gibanje po pašnikih.
Planinci, ki ne upoštevajo pravil
Tudi v Sloveniji se pašne živali pogosto sprehajajo ob planinskih poteh, predvsem na območju Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka. Na planini Javornik bodo letos že 6. junija na pašo gnali približno 50 krav, med njimi 20 molznic in 30 dojilj ter »presušenih« krav. Predsednik Agrarne skupnosti Gorjuše - Nomenj Ciril Strgar poudarja, da je pot sicer ustrezno zaščitena. »Planinska pot po planini Javornik je ograjena z električnim pastirjem,« pojasnjuje. Kljub temu se po njegovih besedah še vedno najdejo obiskovalci, ki pravil ne upoštevajo. »Še vedno se najdejo lastniki psov, ki živali nimajo na povodcu. Krava s teličkom se boji, zato lahko v primeru, ko se čuti ogroženo, tudi odreagira,« opozarja Strgar.
Druga velika težava ostajajo pasji iztrebki na planinah. »V pasjem iztrebku so povsem drugačni zajedalci kot pri govedu, kar lahko pri kravah povzroča resne zdravstvene težave,« pravi. Dodaja, da opozorilne table pogosto niso dovolj. »Kljub temu da zaposleni v Triglavskem narodnem parku postavljajo opozorilne table, so ljudje še vedno egoisti in predvsem gledajo na lasten užitek.«
Besedam Strgarja je prikimal tudi predsednik Agrarne skupnosti Velika planina Janez Koželj, ki poudarja, da prav psi predstavljajo največje tveganje na pašnih površinah. Spominja na dogodek pred dvema letoma, ko je krava napadla nizozemsko obiskovalko, za katero se je pred živaljo skril pes. »Krava bo zaščitila svoje tele,« poudarja Koželj. Na Veliko planino bodo letos sredi junija prignali oziroma pripeljali nekaj manj kot 500 glav živine, zato opozarja, da popolnega ločevanja pohodnikov in pašnih površin praktično ni mogoče zagotoviti. »Da bi pašne površine omejili z ograjo, na planini ni mogoče,« pravi. So pa po omenjenem incidentu na Veliki planini uvedli tudi dodatne varnostne ukrepe. »Kot agrarna skupnost plačujemo zavarovalno premijo v primeru nezgode na planini,« dodaja Koželj.
Na drugi strani, na Krvavcu, za zdaj večjih težav zaradi pašnih živali niso zaznali. Barbara Trebušak poudarja, da tudi sami veliko pozornosti namenjajo organizaciji prostora in ločevanju turističnih dejavnosti od območij paše. »Območja gostinskega lokala, otroških igral in trampolina so ograjena,« pojasnjuje. Tudi med večjimi dogodki, kot je tradicionalni družinski kravji bal, ko planino obišče več ljudi in je zaradi glasbe več hrupa, pastirji živino preventivno premaknejo na bolj oddaljene dele planine. »Kolesarji vozijo po trasah, kjer ni paše, goste v hotelu pa tudi informiramo o bontonu in sobivanju z živalmi na planini,« dodaja Trebušakova.
Napade mogoče tudi preprečiti
V Javnem zavodu Triglavski narodni park (TNP) poudarjajo, da so konflikti med obiskovalci in pašnimi živalmi pri nas razmeroma redki. Kljub temu opozarjajo, da popolne varnosti v naravi ni mogoče zagotoviti. »Pri sobivanju vrst in dejavnosti obstajajo možnosti za konfliktne situacije, ki se jih ne da napovedati, z ustreznimi ravnanji pa jih je v veliki meri možno preprečiti,« pojasnjujejo v TNP.
Ob tem opozarjajo, da je planinska paša pomemben del kulturne krajine in tradicionalnega načina življenja v Julijskih Alpah. Prav živinoreja po njihovih besedah pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, kulturne dediščine in poseljenosti gorskega sveta. Po celotnem območju narodnega parka so nameščeni opozorilne table in piktogrami, obiskovalce pa opozarjajo predvsem na uporabo označenih poti ter obvezno uporabo povodca za pse. »Po naših opažanjih je večina obiskovalcev Triglavskega narodnega parka dobro ozaveščena in razume, da se živali na paši ne sme nadlegovati, hraniti ali se jim preveč približevati zaradi fotografiranja,« poudarjajo v zavodu.
Za zdaj dodatnih sistemskih ukrepov, kot so posebni koridorji ali ograje ob najbolj prometnih poteh, ne načrtujejo. Namesto tega stavijo predvsem na ozaveščanje obiskovalcev in zagotavljanje jasnih informacij tudi v digitalnem okolju. Podobno razmišljajo v Planinski zvezi Slovenije. Strokovni sodelavec zveze Dušan Prašnikar pravi, da hujših nesreč pri nas sicer ne beležijo, občasno pa pride do reakcij živali na pohodnike.
»Posebej nismo zaznali nesreč oziroma poškodb zaradi napadov. Se pa občasno zgodi reakcija krav na planince oziroma obiskovalce planin,« pojasnjuje. Prašnikar meni, da planinskih poti ni smiselno dodatno ograjevati, saj bi to poseglo v samo rabo pašnikov. »Ključno ostaja predvsem pravilno vedenje pohodnikov. Planinska zveza Slovenije je že leta 2019 skupaj z avstrijskimi partnerji pripravila posebno zloženko in opozorilne table z navodili za varno prečkanje pašnikov.«
Med najpomembnejšimi priporočili so ohranjanje varne razdalje od živali, prepoved hranjenja krav, mirno vedenje brez kričanja in tekanja ter obvezna uporaba kratkega povodca za pse. Če pride do napada živali, strokovnjaki svetujejo, da lastnik psa povodec takoj izpusti, da lahko žival pobegne. Pohodnikom priporočajo tudi, naj nikoli ne hodijo skozi sredino črede, temveč živali obidejo v čim širšem loku. Če krave postanejo nemirne, je treba območje čim prej mirno zapustiti. Zaradi naraščajočega obiska slovenskih gora bo vprašanje sobivanja med turizmom in planinsko pašo v prihodnje še pomembnejše. V TNP poudarjajo, da bo ključno predvsem usklajeno ozaveščanje vseh obiskovalcev narave. »Pomembno je, da so obiskovalcem na voljo verodostojne, enotne in ažurne informacije,« poudarjajo in ponovno izpostavljajo, da narava ni zabaviščni park, planine pa niso zgolj kulisa za fotografije in družbena omrežja.