Tožniki Bogdan Biščak, Dušan Keber, Andrej Pleterski, Igor Pribac in Brigita Skela Savič, ki so bili s tožbo pred vrhovnim sodiščem neuspešni, so ustavno pritožbo vložili 21. maja. Po njihovem mnenju gre v obravnavanem primeru za tako pomembno zadevo za zagotavljanje demokratičnosti prihodnjih referendumov, da potrebuje presojo najvišjega sodnega organa v državi.
Ustavno pritožbo so vložili, ker menijo, da je bil kršen 22. člen ustave, ki določa enako varstvo pravic. Vrhovno sodišče je namreč po njihovem prepričanju pri zavrnitvi tožbe uporabilo strožji kriterij kot v dotedanji sodni praksi, ne da bi to kakor koli utemeljilo.
Kršitev 25. člena ustave, ki določa pravico do pravnega sredstva, pa utemeljujejo s tem, da si izrek sodbe vrhovnega sodišča in njena obrazložitev nasprotujeta. To po njihovi oceni pomeni "absolutno bistveno kršitev postopka, zaradi katere se sodba nujno razveljavi".
Vrhovno sodišče je kljub nekaterim nedovoljenim ravnanjem zavrnilo tožbo, s katero so omenjeni tožniki izpodbijali veljavnost referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Po njegovi presoji niso dokazali, da bi prav ugotovljene kršitve iz kampanje vplivale na voljo volilcev oziroma da bi bil izid brez teh nepravilnosti drugačen, je vrhovno sodišče sporočilo 24. marca.
Tožniki so tožbo na vrhovno sodišče vložili 24. decembra z navedbami, da ravnanje Rimskokatoliške cerkve in Zdravniške zbornice Slovenije med referendumsko kampanjo ni bilo v skladu z zakonom.
Volilci so na referendumu 23. novembra 2025 zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Proti zakonu sta glasovala 370.802 volilca oziroma 53,44 odstotka, za zakon pa 323.047 volilcev oziroma 46,56 odstotka.