Tožilci so se odločili za pregon poslancev NSi v zadevi Knovs. Specializirano državno tožilstvo je namreč 2. februarja vložilo obtožni predlog na okrajno sodišče v Ljubljani zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. členu kazenskega zakona v zvezi drugim odstavkom 20. člena kazenskega zakona. In sicer proti trem poslancem NSi, to je predsedniku Knovsa Janezu Žaklju, članu Knovsa in predsedniku krščanskih demokratov Jerneju Vrtovcu ter nekdanjemu članu Knovsa Jožefu Horvatu.
Poslanci se, kot vse kaže, niso sklicevali na poslansko imuniteto, sedanjemu evropskemu poslancu in bivšemu članu Knovs Mateju Toninu pa po evropski zakonodaji imuniteta pripada avtomatično. Tožilstvo je zato prek Stalnega predstavništva EU Evropskemu parlamentu danes posredovalo zahtevo za odvzem njegove poslanske imunitete.
Preverjali prisluškovanje svojih
Kaj se jim očita? Kot je znano, je policija lani zaradi spornega nadzora nad preiskovalnim delom policije ovadila bivšega predsednika NSi Tonina in omenjene tri poslance. V kazenski ovadbi jim je bilo očitano, da so novembra 2023 zlorabili uradni položaj v parlamentarni komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, da so sebi in stranki pridobili tajne podatke o prisluškovanju. In jih po nenapovedanem obisku na sedežu generalne policijske uprave posredovali tretjim osebam. Na seznamu preverbe petnajstih mobilnih številk je bila recimo tudi številka nekdanjega šefa Darsa in podpredsednika NSi Valentina Hajdinjaka, ki se je v tistem obdobju zaradi domnevne korupcijske afere poslovil z vrha Darsa.
V ovadbi je zapisano, da je Tonin po opravljenem nadzoru Hajdinjaka, Vrtovca in glavnega tajnika NSi Roberta Ilca v kriptirani aplikaciji obvestil, da policija ne prisluškuje nobeni od petnajsterice številk. Med preverjenimi številkami sta bili sicer tudi številki Ilca in Vrtovca. Kriminalisti so na komunikacijo vidnih članov NSi naleteli, ko so med hišno preiskavo v aferi Dars zasegli Hajdinjakov telefon. Tonin je doslej vztrajal, da omenjenega sporočila ni poslal oziroma da ga ni poslal v zasebni šifrirani skupini z imenom Dars. Ob tem je policiste obtožil, češ da so naredili lepljenko iz različnih sporočil oziroma skonstruirali komunikacijo. Policija je to že zanikala in sporočila, da so bili dokazi pridobljeni strokovno.
Na vrsti je sodišče
Kaj točno pomeni vloženi obtožni predlog? Specializirano državno tožilstvo obravnava zahtevnejše in hujše oblike kriminala. Če tožilci vložijo obtožni predlog, to kaže, da gre praviloma za resnejšo zadevo, pri čemer konkretno opišejo domnevno kaznivo dejanje, navedejo dokaze in zahtevajo, da sodišče izvede kazenski postopek in odloči o krivdi. Sodišče lahko sedaj obtožni predlog sprejme in razpiše obravnavo ali pa ga po presoji zavrže.
Prvi odstavek 257. člena kazenskega zakonika določa, da se uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo, kaznuje z zaporom do dveh let.
Nespretno izmikanje očitkom
Stranko smo prosili za komentar tega, da so na tožilstvu podali obtožni predlog zoper njihove poslance in evroposlanca. Poleg tega nas je zanimalo, ali namerava kdo izmed četverice obtoženih odstopiti s položaja. Odgovora nismo prejeli, so se pa krščanski demokrati odzvali na dogajanje na omrežju X, kjer so zapisali, da so za pregon znova izvedeli iz medijev, »potem ko se je v predvolilno kampanjo očitno vključilo še tožilstvo. Vsakič, ko vznikne upanje za desnosredinsko vlado, udarijo po NSi«.
V opozicijski stranki očitke zanikajo od samega začetka, pri čemer vseskozi trdijo, da jim je bila zadeva politično nameščena. Pri tem pa se je predvsem njihov bivši prvak Tonin zapletal s pojasnili. Med drugim je recimo trdil, da podatek, da se nekomu ne prisluškuje, ni tajen. Takšno interpretacijo zakonodaje so ovrgli številni strokovnjaki. Upokojeni kriminalist Jakob Demšar je na primer za Dnevnik dejal, da lahko pobudniki, »pa naj bodo to politično nastavljeni direktorji, kriminalci, člani strank ali običajni državljani, od komisije prejmejo samo lakoničen odgovor v enem stavku – nezakonitosti pri delu policije nismo ugotovili«. Toninovo razlago so ovrgli tudi v sami komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, od koder so nam lani sporočili, da se pobudnike obvesti le v primeru ugotovljene nezakonitosti.