Zadevo so zato naknadno dodelili direktorici mariborske inšpekcije. Ta je presodila, da je bila usmrtitev psičke Madone, ki so jo želeli zaščitniki živali preprečiti, utemeljena.

Po poročanju časnika Večer je mariborsko tožilstvo zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti vložilo obtožnico zoper 52-letnega sina ženske, ki je konec lanskega maja umrla po napadu treh psov v Miklavžu na Dravskem polju. Ker je obdolženi vložil ugovor, očitki zoper njega še niso pravnomočni. Je pa ta zadeva dvignila veliko prahu tudi zaradi ravnanja veterinarske inšpekcije že pred smrtonosnim napadom treh psov kot tudi po njem, zlasti zaradi bulterierke Madone, za katero pristojni niso mogli z gotovostjo potrditi, ali je sodelovala v napadu na pokojno ali ne, zato so jo usmrtili slab mesec kasneje kot argentinski dogi Zip in Maxi.

Kolobocije

Policija in inšpektorji so se z lastnikom teh psov ukvarjali vse od septembra 2023. Med drugim zato, ker sta se argentinski dogi nenadzorovano gibali po javnih površinah. Poleg tega sta Zip in Maxi 9. januarja 2024 dobila status nevarnih psov, potem ko sta na ulici napadla drugega psa in njegovega lastnika. Policisti so zaradi večkratnih kršitev zakona o zaščiti živali v času med novembrom 2023 in aprilom 2024 Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) 25. aprila 2024 predlagali trajni odvzem teh psov. Štiri dni kasneje je inšpekcija na dvorišču lastnika odkrila še psičko Madono z grškim potnim listom, ki ni bila evidentirana v centralnem registru hišnih živali.

Petega maja istega leta so se na podlagi ustne odločbe inšpekcije vsi trije psi začasno znašli v mariborskem zavetišču za zapuščene živali, vendar ne zaradi lastnikovih večkratnih kršitev določil zakona o zaščiti živali, ampak zato, ker ga je policija pridržala in niso imele skrbnika. Sledile so številne kolobocije, ki so razgalile slabo voden inšpekcijski postopek.

Inšpekcijska odločba je padla, nove ni bilo

UVHVVR je 8. maja 2024 z dopolnilno odločbo dopolnila začasno ustno odločbo in odredila, da če skrbnik psov v osmih dneh od njihove namestitve v zavetišče ne zahteva nazaj, jih lahko oddajo drugemu zainteresiranemu skrbniku. Toda to odločbo so mu vročili šele 17. maja, ko je rok za vložitev zahteve za vrnitev živali že potekel. Šele takrat naj bi tudi izvedel, da so njegovi psi v zavetišču. Policisti so mu namreč v noči na 5. maj, domnevno zaradi nasilja nad mamo, odvzeli prostost. Naslednji dan so ga sicer izpustili, vendar je imel med 5. in 20. majem prepoved približevanja domu. V pritožbi naj bi navajal, da zaradi tega ni vedel, da so psi v zavetišču in ne doma pri mami, zato jih ni mogel zahtevati nazaj.

15. maja je nato uprava izdala glavno odločbo o namestitvi živali v zavetišče s pomanjkljivim izrekom in obrazložitvijo. Lastnik se je 27. maja 2024 pritožil tako na dopolnilno kot na glavno odločbo. Ministrstvo za kmetijstvo (MKM) kot drugostopenjski pritožbeni organ je pritožbi ugodilo in zadevo 24. junija 2024 UVHVVR vrnilo v ponovno odločanje. Ker je ugotovilo številne procesne kršitve in tudi kršitev zakona o zaščiti živali, ji je dalo navodila, kako mora peljati postopek. Uprava bi morala ponovno odločiti v tridesetih dneh, vendar ni tega nikoli storila.

Bivša kmetijska ministrica Mateja Čalušić je julija lani od UVHVVR zahtevala poročilo o delu inšpekcije v zadevi Mariborski psi od leta 2023 dalje. Javnosti ni z ugotovitvami nikoli seznanila. Odgovore na številna Dnevnikova vprašanja v zvezi s tem poročilom so na MKM lani sicer obljubili, na koncu pa so nas zavrnili.

Pretkani prenos lastništva

To pa še zdaleč ni vse. Mariborsko zavetišče za zapuščene živali je pse 30. maja 2024 vrnilo njihovemu lastniku. To je storilo v času, ko je pritožbeni postopek še potekal in bi morali biti pri njih vsaj do odločitve organa druge stopnje, torej do 24. junija. Lastnik je za nameček 19. junija 2024 lastništvo vseh treh psov pretkano prepisal na mamo, živečo v isti hiši, ki naj bi 4. maja 2024, ko so sina zaradi domnevnega nasilja nad njo odpeljali policisti, povedala, da pri 83 letih ni sposobna skrbeti za tri pse, od katerih sta imela dva že od januarja 2024 status nevarnih. Slabo leto kasneje (27. maja 2025) so ti psi žensko pogrizli do smrti.

Takrat je UVHVVR živali trajno odvzela. Znova so jih namestili v mariborsko zavetišče. Na predlog strokovnjakinje za prevzgojo psov Alenke Klemenčič je 17. junija 2025 UVHVVR izdala odločbo o evtanaziji Zipa in Maxi, ki sta imela že pred napadom na svojo (papirnato) lastnico status nevarnih psov. Usmrtili so ju še isti dan, psičko Madono, ki tega statusa ni imela, pa slab mesec kasneje, 10. julija. Zaščitniki živali so skušali njeno smrt preprečiti. Zaposleni v Zavetišču za živali Maribor so trdili, da je psička prijazna in krotka, zato si ne zasluži smrti. Ena od zaposlenih jo je celo hotela posvojiti, toda UVHVVR je sledila oceni izvedenke Alenke Klemenčič, da obstaja resno tveganje za ugriz v povsem vsakdanjih situacijah, zato psica ni primerna za posvojitev oziroma za sobivanje z ljudmi in drugimi živalmi.

Dnevnik toži informacijskega pooblaščenca

Zaradi srditih protestov na družbenih omrežjih in tudi groženj uradnim osebam, ki so sodelovale v tem postopku, je bivša kmetijska ministrica Mateja Čalušić julija lani od UVHVVR zahtevala poročilo o delu inšpekcije v zadevi mariborski psi od leta 2023 dalje. Javnosti ni z ugotovitvami nikoli seznanila.

Odgovore na številna Dnevnikova vprašanja v zvezi s tem poročilom so na MKM lani obljubili, na koncu pa so nas zavrnili z izgovorom, da bi lahko razkritje informacij, ki so nas zanimale, škodovalo izvedbi (pred)kazenskega postopka, ki ga tožilstvo, kot rečeno, vodi proti sinu pokojne, ne zaradi inšpekcijskega postopka. Enako je bilo v zvezi z dokumenti, za katere smo jih zaprosili v tej zadevi. Zoper takšno odločitev se je Dnevnik pritožil informacijskemu pooblaščencu (IP), ki je pritrdil ministrstvu, zato naša hiša v tej zadevi toži IP. Upravno sodišče o tem še ni razsodilo. 

“Pri spoštovanju zakonov bi bila lahko gospa še živa”

V času afere Mariborski psi je UVHVVR vodila Vida Znoj, od junija letos pa je vršilka dolžnosti generalne direktorice uprave Andreja Bizjak. Bizjakovo smo kot nekdanjo dolgoletno direktorico inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin julija lani prosili za mnenje v zvezi z vodenjem tega inšpekcijskega postopka. »Vpogleda v spis nimam, glede na podatke, dostopne iz medijev, pa ocenjujem, da je bil inšpekcijski postopek v tem primeru tako procesno kot materialno voden napačno. Ni potekal v skladu s pravili zakona o splošnem upravnem postopku, zakona o inšpekcijskem nadzoru in predvsem ni bil skladen z zakonom o zaščiti živali,« je Andreja Bizjak lansko poletje dejala za Dnevnik in pripomnila: »Pri spoštovanju zakonov bi bili lahko vsi trije psi še živi in predvsem bi bila še živa gospa.« UVHVVR smo nedavno ponovno zaprosili za rezultate lanskega nadzora nad vodenjem inšpekcijskih postopkov v zvezi s tremi mariborskimi psi. Pojasnili so, da so po preučitvi zadeve ugotovili pomanjkljivosti pri vodenju predhodnih postopkov, zato so zadevo naknadno dodelili bolj izkušeni veterinarski inšpektorici, to je direktorici mariborskega območnega urada UVHVVR, ki je prevzela vodenje postopka in nadaljnje odločanje. »Pri presoji glede psičke Madone so bili upoštevani razpoložljiva dokazila in izvedensko mnenje. Zaradi dvoma o njenem sodelovanju v napadu je bilo treba izvesti presojo njenega obnašanja z izvedencem,« so navedli na UVHVVR in nadaljevali: »Izvedenec je ocenil njeno psihofizično stanje v različnih situacijah in verjetnost sodelovanja v napadu. Ugotovil je, da je bila psička v tako labilnem stanju, da njene udeležbe ni bilo mogoče izključiti, obstajala pa je tudi velika verjetnost ponovitve napada v določenih okoliščinah. Na tej strokovni podlagi je uradna veterinarka presodila, da je bila usmrtitev utemeljena. Izjave zaposlenih v zavetišču so bile upoštevane kot del razpoložljivih informacij, vendar niso nadomestile strokovnega izvedenskega mnenja.« Na UVHVVR so še poudarili, da je uradna veterinarka v primeru usmrtitve psičke Madone tehtala med varovanjem javnega interesa, zlasti glede na verjetnost ponovitve nevarnega ravnanja, in zagotavljanjem dobrobiti živali.

Priporočamo