Komisija za etiko in integriteto pri državnotožilskem svetu je zavzela stališče, da je vrhovni državni tožilec Jože Kozina na septembrski seji državnozborskega odbora za pravosodje ravnal v nasprotju s kodeksom državnotožilske etike. »Torej, jaz sem zelo zadovoljen, da je Levica prišla na neki način v parlament, ali pa bom rekel, ta opcija, da bo vrnila delu tisto dostojanstvo in delavcem, ki so ga nekoč imeli,« so bile besede, ki so po mnenju državnotožilskega sveta sporne.
Komisijo je za načelno mnenje zaprosil generalni državni tožilec Drago Šketa, ta pa je ocenila, da je državni tožilec sporno izjavo podal v okviru opravljanja državnotožilske službe pri zastopanju letnega poročila tožilstva. To dejstvo so v komisiji označili za okoliščino bistvenega pomena in sklenili, da je Kozina kršil priporočilo, ki določa, da se državnim tožilcem zaradi varovanja njihovega ugleda in ugleda državnega tožilstva kot celote priporoča zadržanost pri izražanju njihovih mnenj v službi in zunaj nje. Prav tako je po mnenju komisije, ki ji predseduje specializirana državna tožilka Mateja Jadrič Zajec, Kozina kršil drugi in tretji člen kodeksa, ki govorita o nepristranskosti in ugledu.
Dvom razumnega posameznika
Komisija tožilcem priznava pravico do svobode izražanja, vendar pri tem dodaja: »Pomembno je, da so državni tožilci pri izražanju svojih mnenj zadržani v smislu, da v javnosti ne vzbudijo dvoma, ali so oziroma bodo pri izvrševanju državnotožilske funkcije zadeve reševali nepristransko oziroma da delujejo brez morebitnih političnih vplivov ali pritiskov, saj je v nasprotnem primeru zaupanje javnosti v nepristranskost in neodvisnost tako državnega tožilca kot tudi državnega tožilstva lahko hitro okrnjeno.« V obrazložitvi, ki je pri svoji presoji upoštevala tudi odmev tožilčevih besed v politiki in intelektualne zmogljivosti javnosti, je še zapisano: »Položaj in moč, ki sta povezana s statusom tako odgovorne funkcije, kot je vrhovni državni tožilec, sta, upoštevaje odziv politike in medijev, pri obveščenem in razumnem posamezniku vzbudila dvom o nepristranskosti tako državnega tožilca kakor tudi državnega tožilstva. Državni tožilci se morajo zavedati, da koncept in pomen neodvisnosti in nepristranskosti državnih tožilcev niso vsakomur razumljivi in da nerazumevanje teh načel ruši javno zaupanje v pravosodje, s tem pa hromi učinkovito delovanje pravne države in nenazadnje tudi ugled državnega tožilstva kot celote.«
Kozina se vabilu komisije ni odzval
Tožilca Kozino, ki je kot specializirani tožilec pustil močan pečat pri pregonu gospodarskega kriminala, danes pa dela kot vrhovni tožilec, smo včeraj zaprosili za pojasnila, vendar mnenja komisije ni želel komentirati. Je pa že med postopkom na neki način pokazal, kaj si misli o njem. Svojega stališča komisiji ni predstavil niti pisno niti ni podal zahteve, da svoje besede iz parlamenta ustno obrazloži na seji komisije.
Ali bo načelno mnenje komisije v prihodnosti imelo kakšne konkretnejše posledice za tožilca, še ni znano. Po eni strani je ravnanje državnega tožilca, s katerim se krši ugled poklica državnega tožilca, ena izmed disciplinskih kršitev po zakonu o državnem tožilstvu, po drugi strani pa se je Kozinova kolegica Barbara Brezigar pred leti aktivno udejstvovala v politiki, pa to na tožilstvu nikogar ni motilo. Zakonodaja in ustava tožilcem ne prepovedujeta članstva v političnih strankah, kandidirajo in zasedejo lahko tudi politične funkcije, vendar pa jim status tožilca tedaj miruje.
