Co Not je vodil projekt »demonstracijskega centra vodikovih polnilnic«. Naročil, plačal in prejel je dve vodikovi polnilnici, a vgradil in javnosti namenil le eno, druga pa je že osem let v Petrolovem skladišču v Zalogu. Ministrstvo za izobraževanje je nadziralo porabo javnega denarja v tem projektu.
Zakaj sta bili z javnimi sredstvi kupljeni dve, inštalirana pa samo ena polnilnica?V tem trenutku smo osredotočeni na to eno podrobnost, ki je sicer pomembna, ampak jo je vendarle treba umestiti v kontekst izvajanja projekta. Pred desetletjem je bil eden od strateških ciljev države vzpostavitev nizkoogljične družbe. K temu cilju naj bi pripomogel tudi Co Not. V letih 2009 in 2010 je ta zgodba veliko obetala. Ena od aktivnosti Co Not je bila tudi vzpostavitev demonstracijskega sistema vodikovih črpalk. Razlika med demonstracijsko in komercialno rabo je v dobičkonosnosti. Lahko bi, karikiram, kupili polnilnico za potrebe demonstracijskega centra, jo postavili na dvorišče Kemijskega inštituta, tam polnili le dva avta in se z njima vozili po Ljubljani. Vendar so se okrepile pobude, da bi bil projekt del širših vodikovih povezav v Evropi, torej da bi s pomočjo teh vodikovih polnilnic, ki bi jih umestili po državi, Slovenijo postavili na vodikov zemljevid. Ker so, tako pravijo, lahko tako rekoč za isto ceno namesto ene kupili dve polnilnici, so se v Co Not odločili za nakup dveh, ne glede na to, da je bil osnovni projekt zamišljen drugače.
Razpis je zahteval nakup in montažo dveh polnilnic, montirali pa so le eno, kar pa ni v skladu s pogodbo med izvajalcem in upravičencem za sofinanciranje, Co Not.To le delno drži. Pogodba o nakupu vodikovih črpalk, ki je pogodba med Co Not in dobaviteljem, pravi, da je treba »dobaviti, namestiti, izročiti v upravljanje in funkcionalno last dve polnilnici« (prebere iz pogodbe, op. a.). A pogodba ima opombo, ki pravi: »Če opreme ne bo mogoče postaviti na končno lokacijo, se šteje, da so izpolnjeni zgornji pogoji, če se soglasno najde lokacija, kjer bodo postavili, zagnali, testirali in opravili vse demonstracijske aktivnosti, ki jih določa pogodba.« Obe polnilnici, tako izhaja iz posredovane dokumentacije, sta bili začasno postavljeni na dvorišče družbe TPJ. Tam sta bili zagnani, testirani, demonstrirana je bila njuna uporaba. Da sta obe črpalki tam stali in opravljali svojo funkcijo, dokazuje zapisnik tehničnega prevzema. Na tej točki bi se lahko pogodbena obveznost Co Not končala.
Torej pravite, da papirji dokazujejo, da je s projektom vse v redu?Pravim, da je demonstracijska aktivnost izpolnjena. Seveda je škoda, če se takšna črpalka postavi v zaprto okolje in tam čaka svoj bridki konec, zato so se v Co Not tudi odločili, da ju dajo v realno okolje…
Ni samo škoda, to je nenamenska poraba sredstev.Ne vem, ali res, kajti če česa od obljubljenega niso naredili, bo to pokazal postopek, ki je še v teku.
Poglejva drugače. Petrol je v tretjinski neposredni in posredni lasti države, torej ne gre za družbo v pretežni državni lasti. Kljub temu si ta družba že osem let lasti opremo, kupljeno z javnimi sredstvi. Se vam zdi to v redu?Petrol je partner Co Not, ni pa naš sogovornik in pogodbeni partner. To je le Co Not. Ta je tudi lastnik opreme in odloča, kako se razpolaga z njo. Petrol te opreme ne sme uporabljati, ker ni njegova. Obtičala je zaradi različnih razlogov. Akterji so se tudi ves čas dogovarjali z Mestno občino Velenje, da bi polnilnico postavili tam. Tako preidemo od tega, kar pravijo papirji, do tega, kar je, po mojem prepričanju, realno. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja naj bi Henryju Fordu menda očitali, da porabi preveč denarja za raziskave, pri čemer od znatnega deleža ni pričakovanega doprinosa. Absolutno, naj bi jim odgovoril, preden začnemo, vemo, da je polovica denarja vržena vstran. Težava je le v tem, da ne vemo, katera polovica. Tudi demonstracijski projekti se lahko sfižijo ali pa ni pravega trenutka za njihovo širšo implementacijo. Polnilnica v Lescah je nekaj časa delala, nato pa se je izkazalo, da ni uporabnikov.
Pustiva ob strani ta neugodni trenutek. Zdaj je polnilnica, kupljena z javnim denarjem, v skladišču nedržavne družbe. Lahko govorimo o namenski porabi?O tem ne morem soditi, imamo institucije, ki bodo to presodile.
Urad za nadzor proračuna je na podlagi revizije leta 2014 opozoril, da ena izmed dveh naročenih polnilnic še ni vgrajena. Kako ste takrat ukrepali?Vprašanje je, ali ni montirana na končno lokacijo. Dokumentacija pravi, da je bila začasno montirana na dvorišču TPJ. Tega, kar pravite, v poročilu ni.
Revizija finančnih nepravilnosti ni zaznala, so pa revizorji na podlagi revizije opozorili ministrstvo, da je polnilnica v skladišču.Da, opozorili so, da druga polnilnica ni postavljena na končno lokacijo. Ko je bil projekt končan, so bili cilji doseženi in pogodbene obveznosti načeloma izpolnjene. Ne glede na to mora ministrstvo še pet let spremljati, da ne pride do bistvenih sprememb po zaključku projekta, do odtujitve opreme, skratka, center mora delovati. Letos spomladi smo dobili končno poročilo o petletnem delovanju centra. Glede na zapisano na ministrstvu preverjamo, ali so resnično izpolnili vse obveze, zato smo jih pozvali, naj poročilo dopolnijo in določene dele podrobneje pojasnijo. Želimo vedeti, katere in kakšne demonstracijske aktivnosti so izvajali na Jesenicah, na dvorišču TPJ in kaj natančno se je z opremo dogajalo potem.
Torej bi načeloma Co Not zadostil pogodbenim obvezam, če bi za teden dni na dvorišču TPJ postavili opremo in bi jo pet ljudi preizkusilo?Če bi kot pravnik gledal z vidika izvrševanja obveznosti po pogodbi, bi rekel ja, a ker sem družboslovec in ker gledam širše, pravim ne. Zato zadevo dopolnjujejo, temu je spremljanje tudi namenjeno. Ampak na nas je izključno to, da preverimo stanje prek dokumentacije.
Je en dan demonstracijske uporabe glede na pogodbo dovolj?Pogodba pravi, da mora biti oprema v funkcionalni uporabi. Torej so pogoji formalno izpolnjeni.
Je bilo pol milijona evrov dobro porabljenih?Polnilnico imamo. Izkoristek ni optimalen zaradi objektivnih razlogov, na katere ni bilo mogoče vplivati.
Pravzaprav je nimamo, imajo jo. Petrol jo ima.Ne, je v Petrolovem skladišču, obstaja razlika.
Že osem let. Torej, če zdaj vzamem vaš računalnik in ga odnesem na družbo Dnevnik, kjer ga pospravim za nekaj let, lahko trdite, da še vedno imate svoj računalnik?Če vam ga napišem na reverz… Razumem, kaj želite povedati. Verjamem, da bo Co Not takoj, ko bo lahko, postavil tudi drugo polnilnico. Trenutno razmere za to niso ugodne, tudi prostorska zakonodaja je ovira. Toda z vidika dosega cilja projekta in glede na revizije s tem, da je pri eni polnilnici zadeva ostala na ravni demonstracijskega projekta, ni nič narobe. Drugače pa je, če na zgodbo pogledamo z vidika dobrega gospodarjenja. Vprašanje je tudi, ali smo za demo projekt res potrebovali dve polnilnici. To nam bodo morali pojasniti v Co Not.
Boste šli v Petrolovo skladišče pogledat, ali je polnilnica v resnici še tam?Bom šel, lahko tudi v spremstvu medijev. Na ministrstvu ne skrivamo ničesar.
Kaj bi bil za vas znak, da ni vse tako, kot mora biti?Težko odgovorim. Počakali bomo na pojasnila in nato presojali. Če bomo presodili, da stvari niso v redu, jih bomo morali pregledati še s pravnega vidika. Kajti če v pogodbi nekaj piše in če so dokazali, da so to naredili, jim ne moremo očitati, da pogodbe niso izpolnili. To morda ni gospodarno, ampak tožiti jih zaradi tega ne moremo.
Kaj lahko naredite, če ugotovite, da nekaj ni v skladu s pogodbo?Če kaj ni v skladu s pravili, lahko zahtevamo sorazmerni delež denarja nazaj. In to bomo tudi storili.
Zakaj zdaj že pol leta čakate na ta dopolnila? Z mano je Co Not komuniciral redno, v nekaj dneh sem dobila odgovore na vsa postavljena vprašanja.Nekatera pojasnila smo dobili, na druga še čakamo. To je zgolj ena od aktivnosti tega direktorata in poskušamo jo voditi kar najbolj optimalno z ljudmi, ki jih imamo. Upam, da bomo to zaključili v najkrajšem možnem času, vsaj do konca leta, če ne bo dodatnih zapletov.
