Tudi danes, drugi dan šole na daljavo za višje razrede osnovnih šol in srednje šole, so se vrstile težave z uporabo Arnesovih spletnih storitev. V ponedeljek ni delovala prijava v enotni spletni sistem izobraževanja na daljavo, danes pa niso delovale »spletne učilnice«. Starši z vseh koncev države so se o problemih, ki jih imajo njihovi otroci, ponovno obveščali tudi prek omrežja facebook. »Spet sesutje sistema«, »Ne dela, spet«, »Ja, tudi danes«, so sporočali. »Mi imamo za take primere z učenci ustvarjeno kar skupino na messengerju (komunikacijski storitvi, ki jo ponuja facebook, op. p.),« je sporočila ena od učiteljic, ki ni mogla vzpostaviti stika z učenci prek Arnesovih povezav. »Pa sem jim tja poslala naloge. Potem si jih delijo med seboj, če kdo nima messengerja. Medtem lahko vsaj nekaj naredijo, preostale stvari, za druge predmete, pa kasneje. Da se jim ne nabere preveč,« je opisala improvizacijo. »Ni pa fajn, ne za učence, ne za učitelje in tudi za starše ne, da se ves čas sesuva sistem,« je dodala. Nekateri, redkejši starši so po drugi strani sporočali tudi, da sistem pri njih deluje.
Višje obremenitve
Pristojni na Arnesu, v organizaciji, ki skrbi za spletno omrežje izobraževalnih institucij, so se vsem uporabnikom opravičili za nevšečnosti. »Napako v programski opremi, ki je povzročala nedosegljivost storitve Arnes učilnice v dopoldanskem času, smo odpravili,« so sporočili danes popoldne. »Arnes učilnice znova delujejo, delovanje sistema pa še vedno optimiziramo. Stanje storitve bomo podrobno spremljali. V primerjavi s spomladanskim izobraževanjem so tokrat obremenitve dosegle 400 odstotkov takratnih. Če primerjamo stanje pred letošnjim marcem, opažamo stokratno povečanje obremenitev storitev omrežja Arnes. Kadar sistem narašča s takim tempom porabe, obstaja večja verjetnost, da se pojavi ozko grlo ali napaka,« so zapisali v sporočilu za javnost. »Danes so brez težav delovale vse druge storitve omrežja Arnes, vključno s sistemom enotne prijave AAI. Učitelji so lahko za izobraževanje na daljavo uporabljali različne Arnesove videokonferenčne storitve,« so dodali.
Kot je mogoče razbrati iz različnih odzivov, se je v tem šolskem letu mnogo večje število šol kot spomladi (še vedno pa ne vse) odločilo za uporabo Arnesovih storitev z namenom, da bi izobraževanje na daljavo poenotili in optimizirali. Vendar Arnesu sistema ni uspelo pravočasno nadgraditi za večje število uporabnikov. V minulih dveh dneh so strokovnjaki pojasnjevali, da jim za vzpostavitev nemotene komunikacije primanjkuje tako računalniške opreme kot usposobljenih računalniških inženirjev. »Od pomladi smo stalno pospešeno nadgrajevali infrastrukturo, dodajali storitve, kot so elektronske učilnice in videokonference, intenzivno izobraževali šole in učitelje za uporabo učilnic in drugih storitev,« je za Dnevnik danes povedal predstavnik Arnesa Tomi Dolenc. »Epidemija nas je prehitela, saj oprema, ki jo nabavljamo, prihaja postopoma, ker so roki dobave daljši,« je povedal. Na trgu računalniške opreme, ki omogoča delo na daljavo, je povpraševanje večje od ponudbe, saj se za delo na daljavo odloča vse več podjetij in organizacij.
Strokovnjake na Arnesu je prehitela tudi nagla odločitev oblasti, da šolo zaprejo za učence višjih razredov osnovnih šol in dijake. Na vprašanje, koliko časa bi še potrebovali za optimizacijo sistema, Dolenc sicer ni mogel odgovoriti, a je dejal, da bi bilo novembra »vsekakor bolje«. »In bo bolje. Ker se prilagajamo novemu realnemu stanju, je vsak dan bolje, čeprav to groteskno zveni za tistega, ki ne more delati zdaj. Vsekakor se želimo opravičiti otrokom, staršem in učiteljem za vse sitnosti,« pravi Dolenc.
Sindikat kritičen do MIZŠ
Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) so sporočili, da je tudi po njihovem mnenju trenutna situacija »nesprejemljiva«. Danes naj bi organizirali krizni sestanek Arnesa in ministrstva, da bi »poiskali konkretne predloge za čim hitrejšo rešitev težav«. Glavni odbor sindikata Sviz pa je danes opozoril, da »MIZŠ ter zavod za šolstvo nista pripravila ustreznih organizacijskih navodil in strokovnega gradiva za učinkovito izvajanje pouka na daljavo«. »Kaj bo ministrstvo storilo, da bo nevtraliziralo poglabljanje razlik, ki pri izobraževanju na daljavo nastajajo zaradi neenakih pogojev za učenje? Kdaj bodo vsem strokovnim delavkam in delavcem, učenkam, učencem ter dijakom in dijakinjam zagotovljeni ustrezni tehnični pogoji, da se bodo lahko vključili v pouk na daljavo?« se sprašujejo v sindikatu.
