Redna delovna uspešnost za javne uslužbence, ki je kar enajst let niso izplačevali, je od julija letos spet odmrznjena. Ker se je več delodajalcev odločilo, da bodo ocenjevanje in nagrajevanje izpeljali vsake tri mesece (lahko bi ju tudi mesečno ali na pol leta), so mnogi zaposleni pri izplačilu oktobrske plače v začetku tega meseca prejeli tudi nagrado za delovno uspešnost za julij, avgust in september. Višina izplačil oziroma način ocenjevanja pa na nekaterih ministrstvih sproža precej nezadovoljstva.
Pri določitvi redne delovne uspešnosti je, kot določa zakonodaja, pomembnih pet kriterijev: znanje in strokovnost, kakovost in natančnost, odnos do dela in delovnih sredstev, obseg in učinkovitost dela ter inovativnost. Če zaposleni po nobenem od teh kriterijev ni nadpovprečen, ne prejme nobene točke in mu torej pripada plača. Če se je nadpovprečno izkazal po enem kriteriju, mu pripada ena točka, če je bil nadpovprečen po dveh kriterijih, dobi dve točki… Doseže lahko največ pet točk. Kot redno delovno uspešnost se lahko letno sicer izplača največ dvakratnik osnovne plače zaposlenega za pretekli december, ker se je za letošnje leto izplačevanje sprostilo šele v drugem polletju, pa zaposleni ne more prejeti dveh, temveč največ eno osnovno decembrsko plačo.
Subjektivno ocenjevanje
Masa sredstev, ki jih lahko za redno delovno uspešnost letno izplača posamezni proračunski porabnik, znaša dva odstotka mase osnovnih plač na letni ravni. Ker bo letos redna delovna uspešnost izplačana le za pol leta, se omenjeni delež zmanjša na dva odstotka sredstev na polletni ravni. Po grobih ocenah naj bi za ta namen tako šlo letos iz proračuna okoli 40 milijonov evrov. Vsa sredstva, ki pripadajo organu za redno delovno uspešnost, je treba znotraj njega za ta namen razdeliti; tudi če morda izjemnih zaposlenih niti ni bilo toliko.
Nagrajevanje redne delovne uspešnosti v javnem sektorju je bilo uvedeno s prehodom v novi plačni sistem leta 2008, a se je izplačevalo le približno pol leta. Do zamrznitve je prišlo že z aprilom 2009. To je bil eden od varčevalnih ukrepov, z uvedbo katerega so imeli sindikati javnega sektorja še najmanj težav. Menili so namreč, da je ocenjevanje na tem področju zelo subjektivno in da izplačilo redne delovne uspešnosti prejmejo predvsem tisti javni uslužbenci, ki so blizu posameznemu ocenjevalcu oziroma so njegovi prijatelji ali znanci… Zaposlenega sicer praviloma ocenjuje njegov neposredni vodja. Analize so tudi pokazale velike razlike pri ocenjevanju. Medtem ko so bili nekateri ocenjevalci zelo strogi, so drugi, da se ne bi zamerili podrejenim, vsem dali vse možne točke. Posledica je bila, da so posamezniki za trimesečno nadpovprečno delo prejeli le nekaj deset evrov bruto.
Anomalije izpred dobrega desetletja se pojavljajo tudi sedaj. Ker morajo biti točke, ki jih dobi posamezni zaposleni, znotraj posameznega organa objavljene in jih torej vidijo vsi tam zaposleni, so anomalije še toliko bolj opazne. Predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk razpolaga s podatki, da so marsikje delovno uspešnost dobili predvsem tisti, ki imajo že tako visoke plače. »Nekateri vodilni kadri so si v sedanji krizi naložili vse mogoče dodatke na plače, kar jih delovna zakonodaja dopušča,« pravi Verk.
Nezadovoljstvo na zunanjem ministrstvu
Eden od resorjev, kjer zaradi ocen za redno delovno uspešnost v zadnjih dneh vre, je zunanje ministrstvo. Na seznamu prejemnikov točk je po naših informacijah okoli 700 zaposlenih, skoraj polovica jih je prejela vseh pet možnih točk. Med njimi so tudi nekateri veleposlaniki, na primer Peter Japelj, ki je na čelu veleposlaništva v Tirani, Matjaž Longar (Atene), Ana Polak Petrič (Tokio), Andreja Purkart Martinez (Tel Aviv), Edvin Skrt (Koebenhavn), Tomaž Kunstelj (Rim)… Na drugi strani pa so nekateri dolgoletni veleposlaniki v najpomembnejših prestolnicah oziroma pri mednarodnih organizacijah dobili eno ali dve točki. Veleposlanik v Bruslju Rado Genorijo je prejel eno točko, Iztok Jarc (slovensko predstavništvo pri EU v Bruslju), Franci But (veleposlaništvo v Berlinu), Darja Bavdaž Kuret (stalno predstavništvo pri OZN V New Yorku) pa po dve točki.
»Pri veleposlanikih je v veliki meri pretehtala osebna ali 'partijska' bližina ocenjevalcem oziroma vdanost vodilnim na MZZ ali premierju,« nam je dejal eden naših sogovornikov, ki je sicer zbral kar lepo število točk. »To je osebna izkaznica ocenjevalcev,« nam je dejal drug vir na MZZ. Vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev sta ocenjevala državna sekretarja na zunanjem ministrstvu Gašper Dovžan in Tone Kajzer. Slednji je bil sicer prejšnji teden z državnosekretarskega mesta razrešen, saj odhaja za novega slovenskega veleposlanika v ZDA. Precej naših sogovornikov je izrazilo tudi nezadovoljstvo, ker sta pet točk dosegla uradni govorec MZZ Aleksander Geržina in šef ministrovega kabineta Mihael Zupančič. Ob tem še navedimo, da so Jelku Kacinu za delovno uspešnost na MZZ prisodili štiri točke.
