»Na splošno sta za gorski svet bolj značilni sodra in manjša toča. Večja toča, ki dosega tudi do tri centimetre premera, se najpogosteje pojavlja v ravninskih delih Slovenije,« je pojasnil Blaž Šter z Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso). Ker toče ni mogoče natančno izmeriti ali napovedati, posebnih zemljevidov na Arsu nimajo niti ne poznajo mest, kjer je verjetnost toče višja. »Toča nastane v nevihtnem oblaku, kjer so temperature pod lediščem, nekje od minus pet do minus dvajset stopinj Celzija, in sicer v srednjem delu nevihte na višini od štiri pa do šest, sedem kilometrov. Za nastanek večje toče – več kot tri centimetre premera – mora nastati močan vzgornik s hitrostjo tudi okoli 150 kilometrov na uro ali še več, saj s tem omogoča, da se toča zadržuje v oblaku. Ko postane prevelika, da bi jo vzgornik lahko zadržal, pade na tla. Ker pada z veliko hitrostjo, lahko povzroči ogromno škodo,« je pojasnil Šter.
Točne napovedi glede velikosti toče na Arsu ne morejo izdati, saj je to odvisno od pogojev v oblaku, dodaja. »Toča, ki je v preteklem tednu prinesla večje uničenje, je nastala iz tako imenovane supercelične nevihte, ki je posebna zaradi vrtečega se vzgornika. Hitrosti v oblaku so v takšnem primeru mnogo višje kot pri običajnih nevihtah,« je povedal Šter.
Spremembe po vsej Evropi
Glede na intenzivnost poletnih neviht in najvišje izmerjene temperature se letošnje poletje precej razlikuje od preteklih. Šter pojasnjuje, da je glavni razlog za opazne spremembe močan nevihtni tok, ki sega čez Evropo. »Na enem delu celine lahko izmerimo za ta čas izredno nizke temperature, na drugem pa ekstremno visoke, ki dosegajo rekorde. Naši kraji ležijo prav na stičišču, kjer se zaradi močnih vetrov vreme hitreje spreminja,« je pojasnil Šter in ob tem dodal, da šibkejših padavin zaradi tako močnih vetrov skoraj ne zaznavamo več.
Spremembe vremena v letošnjem poletju spremljajo tudi na Neurje.si, kjer opažajo, da nevihte, oblikovane v močne nevihtne celice, prepotujejo vedno večje razdalje. Tako prepotujejo več držav, nad določenim območjem pa se zadržijo dlje. To je tudi razlog, da posebnih območij, ki so bolj ogrožena, v Sloveniji ne moremo določiti, saj nevihtni skupki zavzemajo celotna območja. Tudi pogoji so povsod po Sloveniji enako izraziti zaradi vpliva vročega afriškega zraka. Posebej ogrožena ostajajo območja Gorenjske, Koroške, Štajerske, Notranjske in Goriške.
Priporočljivo je sprotno spremljanje
Na agenciji za okolje so pripravili seznam spletnih pomočnikov, s katerimi je mogoče neurja spremljati in kar najbolj natančno oceniti njihovo dejansko moč ter kraj in čas pojavljanja. Priporočajo spremljanje splošne vremenske napovedi med radijskimi novicami, ki jo z javljanjem strokovnjakov osvežujejo na tri ure. Na spletni strani Vremensko opozorilo objavljajo obvestila o hujših vremenskih dogodkih, ki so glede na intenzivnost razvrščeni po barvah. Podobna opozorila objavljajo tudi na Modri strani, ki omogoča obvestila na mobilnih napravah. Za posamezne pokrajine si je mogoče ogledati verjetnost trenutnega pojavljanja toče, uporabnik pa si lahko nastavi tudi opozorilo za posamezno regijo, ki storitve omogoča.
