Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) je šele poldrugo leto po ustanovitvi začela javno objavljati imena kupcev, ki jim prodaja državno hlodovino. Ker so se doslej vztrajno izgovarjali, da je to poslovna skrivnost, so bili glasni očitki, da ga večino prevzamejo prekupčevalci in ga prodajo v tujino. Iz javno objavljenega seznama kupcev, nanašajočega se na dobavo 150.000 kubičnih metrov hlodovine iglavcev za mesece november, december in januar, je razvidno, da je varščino pravočasno vplačalo 74 potencialnih kupcev in da so omenjeno količino na koncu razdelili dvajsetim, skoraj tretjino (45.000 kubičnih metrov) podjetju MBS Timber Handels GmbH iz avstrijske Koroške.
V Starem trgu žaga avstrijska družba
Toda glavnino tega lesa naj bi vendarle razrezali v Sloveniji, ne v Avstriji. Tako zagotavlja Jure Novljan, svetovalec omenjenega avstrijskega podjetja. To je namreč septembra v Starem trgu kupilo največjo žago pri nas (njena zmogljivost je letni razrez 120.000 kubičnih metrov lesa). Njen lastnik je bilo Gozdno gospodarstvo Postojna, ki je kot koncesionar dvajset let dobivalo poceni les iz državnih gozdov, ko jim je država z odpravo koncesij to pipo zaprla, pa so žago (v začetku tega leta) ustavili. Zdaj so njeni lastniki Avstrijci, ki so v Sloveniji ustanovili hčerinsko družbo MBS List. Njihov cilj je žago, ki lahko v enem letu razreže okoli 300.000 kubičnih metrov lesa, iz kraja Guttaring na avstrijskem Koroškem preseliti v Slovenijo, saj stoji v naselju, zato nočno delo v njej ni mogoče.
»Najprej smo hoteli žago preseliti v Radovljico, kjer so iz gramozne jame naredili koncept industrijske cone. A ker se postopki v Sloveniji vlečejo zelo dolgo, smo najprej skočili v Stari trg, kjer je bilo treba le pritisniti na stikalo in pognati tamkajšnjo žago, v kateri trenutno dela 50 ljudi,« nam je pojasnil Novljan. Po njegovih napovedih bodo Avstrijci od GG Postojna odkupili tudi tovarno peletov, ki je največja v Sloveniji, in proizvodnjo opažnih plošč.
»Škoti v dveh letih niso pokazali še niti evra«
V začetku prihodnjega leta se bodo Avstrijci lotili posodobitve žage v Starem trgu, potem nameravajo potrkati na vrata gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, od katerega po zgledu nekaterih drugih tujih družb pričakujejo denarno podporo za odpiranje delovnih mest. »K ministru nismo želeli prej, dokler česa konkretnega ne naredimo. Mediji ste veliko poročali o Škotih (o družbi BSW, ki želi postaviti žago na Gomilskem in prevzeti državno lesnopredelovalno podjetje Snežnik, op. p.), ki po Sloveniji hodijo že dve leti, pa niso pokazali še niti enega evra in niso še ničesar naredili,« Škote okrca Novljan.
Mnogim slovenskim odkupovalcem lesa gre v nos, da je avstrijska družba takoj po prevzemu največje slovenske žage prišla do zajetnih količin hlodovine iz državnih gozdov, po kateri povpraševanje petkrat presega ponudbo. Prosili so za 45.000 kubičnih metrov hlodovine iglavcev in je toliko tudi dobili, saj so zanjo ponudili najvišjo ceno (v povprečju 83 evrov za kubični meter). »Slovenski predelovalci in žagarji vidijo vraga narisanega, čeprav nas ne poznajo in ne vedo, kako razmišljamo in delamo. Po pogodbi lahko s tem lesom delamo, kar hočemo, toda kljub temu ga bo okoli 90 odstotkov ostalo v Starem trgu. Neumni bi bili, če bi kupili žago, zaposlili ljudi, les pa vozili v Avstrijo. Ker žaga v Starem trgu ni primerna za razrez lesa premera manj kot 25 centimetrov, smo takšnega nekaj že odpeljali v Avstrijo, nekaj ga še bomo, glavnino pa bomo predelali v Sloveniji,« zagotavlja Novljan.
