Omikron je poskrbel za novo rekordno število novookuženih. V torek smo jih v Sloveniji s PCR-testiranjem potrdili 12.286. V laboratorijih so pregledali skoraj 20.000 vzorcev, največ doslej. Testiranje je že preseglo meje možnega, v laboratorijih se nabira na tisoče neobdelanih vzorcev. Od odvzema do rezultata testa zato pogosto mine tudi do 48 ur.
Preobremenitev laboratorijev v omikronskem valu je bila napovedana. Ministrstvo za zdravje ni poseglo po rešitvi, ki so jo pred dvema tednoma premlevali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Kot smo poročali v Dnevniku, je NIJZ predlagal omejitev testiranja z metodo PCR le na hospitalizirane bolnike in tiste, pri katerih je ta metoda nujna zaradi kliničnih razlogov. Za druge osebe z znaki okužbe dihal in drugimi simptomi covida-19 bi bilo potlej na voljo zgolj hitro testiranje. »Tedaj smo razmišljali o tem, kako prihraniti zmogljivosti za tiste, ki jih nujno potrebujejo,« zdaj pravi direktor NIJZ Milan Krek. »Odločevalci so se morali zatem odločiti za rešitev, ki je obvladljiva in izvedljiva. Če povem po domače: mora piti vodo.«
Ministrstvo je sklenilo kritične razmere v laboratorijih v prihodnjih tednih blažiti s kompleksnim protokolom testiranja. »Protokol omogoča, da v trenutnih razmerah še vedno zagotavljamo dostop do PCR-testiranja, ki je zlati standard pri potrjevanju okužbe s sars-cov-2 in so se mu nekatere države že odpovedale,« je v torek sporočil Franci Vindišar, državni sekretar na ministrstvu za zdravje. Protokol je predstavil z nerazumljivim diagramom.
Iz novega režima testiranja ni mogoče jasno razbrati, kako naj bi se v praksi zmanjšal pritisk na laboratorije. Do PCR-testiranja bodo namreč še vedno upravičeni vsi z utemeljenim sumom na okužbo, le da bodo do PCR-testa prišli po različno dolgih poteh. »Zdaj nekateri ne bodo šli direktno na PCR-test, ker jih vmes selekcioniramo. Pritisk na laboratorije se bo tako zmanjšal za približno 30 odstotkov,« je pojasnil Krek.
1.
Novi režim bo dodatno obremenil ambulanteSlabost protokola je, da bo dodatno obremenil ambulante osebnih zdravnikov. »Protokol pomeni dodatna testiranja in klicanja, obremenitve na testirnem mestu in v laboratoriju,« je za RTVS pojasnila predstavnica ZD Ilirska Bistrica Andreja Vinšek Grilj. »Nam to predstavlja dodatno delovišče, in ne vem, kako ga bomo zagotovili ob pomanjkanju kadra.« ZD Maribor bo dodatni pritisk skušal omiliti z možnostjo naročanja na PCR-testiranje preko spletne aplikacije pri zdravniku.si. Od včeraj veljajo tudi nova pravila pri odrejanju karanten po visoko rizičnem stiku z okuženim.
Predstavljamo nekatere novosti in komentiramo njihovo ustreznost in smiselnost.
2.
Osebe, ki so bile v visoko rizičnem stiku z okuženim in so na hitrem testu pozitivne, morajo na potrditveni PCR-test.Ukrep je delno smiseln. Hitri testi lahko dajo lažno pozitiven rezultat, zato je potrditveni PCR-test smiseln. V ozadju te rešitve so bržkone skupine, ki spadajo med izjeme od napotitve v karanteno, zaposleni v zdravstvu, socialnem varstvu ter vzgoji in izobraževanju. Ti se morajo namreč po rizičnem stiku teden dni vsakodnevno (samo)testirati. Protokol naj bi jim omogočal, da pridejo do potrditvenega PCR, tudi če (še) nimajo simptomov covida. Med te skupine sodijo tudi predšolski otroci, učenci, dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, če je do visoko tveganega stika prišlo pri šolanju. Omenjeni se morajo vsakodnevno samotestirati sedem dni po tveganem stiku.
3.
Osebe iz ranljivih skupin (kronični bolniki, bolniki z oslabljenim imunskim sistemom, nosečnice, otroci), ki imajo znake respiratorne okužbe, naj se obrnejo na osebnega zdravnika, da jih naroči na PCR-test.Ukrep je ustrezen. Verjetnost, da je oseba s simptomi prehlada okužena z virusno različico omikron, je namreč visoka. To potrjujejo tudi epidemiološki podatki, ki jih na primer v Veliki Britaniji zbira študija Zoe Covid. Najpogostejši simptomi okužbe z omikronom so izcedek iz nosu, glavobol, utrujenost, kihanje in boleče žrelo.
4.
Osebe s simptomi prehlada, ki ne sodijo med rizične skupine, morajo opraviti hitri test ali se samotestirati. Če je izvid pozitiven, o tem obvestijo svojega zdravnika, da jih naroči na PCR-test. Če je izvid negativen, se morajo za tri dni samoosamiti in ostati na bolniški. Če znaki bolezni po treh dneh ne izzvenijo, o tem obvestijo zdravnika, ki jih naroči na PCR-test.Ukrep je nesmiseln. Protokol uvaja vmesno (samo)testiranje s hitrim testom zato, da se vseh obolelih s simptomi covida ne pošilja neposredno na PCR-test. To naj bi razbremenilo laboratorije. Slabost te rešitve je, da bodo oboleli obiskovali testne točke za hitro testiranje, ki so bile doslej namenjene osebam brez simptomov covida. To dodatno povečuje tveganje širjenja okužbe, obenem dodatno obremenjujejo zmogljivosti točk za hitro testiranje. Bolje bi bilo, če bi za vsakogar z znaki respiratorne bolezni domnevali, da ima covid, oseba bi se samoizolirala, vzela bolniško in o svojem zdravstvenem stanju obvestila osebnega zdravnika. Smiselno bi bilo, da bi PCR-test opravila najkasneje v 72 urah. Če bi bil ta negativen, bi lahko prekinila izolacijo. Ob tem še spomnimo, da imajo nekateri hitri testi težave s pravočasnim zaznavanjem okužbe, kadar se bris jemlje zgolj iz nosnice. Omikron se namreč praviloma prej razmnoži v grlu in sapniku, preden se razširi v nosno-žrelni predel in tam ustvari tolikšno virusno breme, da ga hitri test zazna. Veliko hitrih testov utegne zato biti lažno negativnih.
5.
Šolski oddelek bodo po novem napotili v karanteno, če bo število okužb s koronavirusom v posameznem oddelku v obdobju 14 dni doseglo oziroma preseglo 30-odstotni delež otrok v razredu.Ukrep je z epidemiološkega vidika nesmiseln, saj bo pospešil širjenje okužb v šolstvu. Zakonodajalec bo na ta način omogočil čim bolj neprekinjeno izvajanje šolskega pouka, do točke, ko se bodo v oddelku okužili vsi, ki so dovzetni za okužbo z virusom. Ukrep pravzaprav vodi v hitrejše prekuževanje šolske populacije, v času, ko se približujemo vrhu omikronskega vala, pa dodatno obremenjuje laboratorijske zmogljivosti.
