Rezultati analize so skrb vzbujajoči. Na preizkusu dvajsetih otroških UV-majic jih kar sedem ni zagotovilo ustrezne zaščite, torej niso dosegle zaščitnega faktorja vsaj UPF 40, kar je minimalni standard za tovrstna oblačila. Med izdelki, ki so padli na testu, so bile tudi majice, kupljene prek globalnih spletnih platform, kot je Temu, kjer se je izdelek po umiku znova pojavil pod drugim imenom. To kaže na sistemski problem nadzora nad kakovostjo izdelkov, ki prihajajo na trg prek spleta.
Še bolj skrb vzbujajoča je kemijska analiza, saj so v 12 od 20 vzorcev odkrili bisfenole, predvsem bisfenol A (BPA). Gre za znane hormonske motilce, katerih prisotnost v oblačilih je izjemno problematična, saj lahko ob stiku s kožo, še zlasti če je vlažna od znoja, prehajajo v telo. Pri štirih majicah so izmerjene vrednosti celo presegale priporočila znanstvenega odbora pri evropski komisiji, kar pomeni pomembno tveganje za zdravje otrok, katerih organizmi so za takšne snovi še posebno občutljivi.
Kako prepoznati varno in učinkovito UV-majico?
Starši se pri nakupu soočajo z izzivom, kako izbrati izdelek, ki bo otroka resnično varoval. Ključna informacija, ki jo je treba preveriti, je oznaka zaščitnega faktorja UPF (Ultraviolet Protection Factor). Da proizvajalec izdelek sploh sme označiti kot zaščitnega, mora ta dosegati vsaj UPF 40, kar pomeni, da blokira najmanj 97,5 odstotka UV-sevanja. Najvišja oznaka UPF 50+ zagotavlja več kot 98-odstotno zaščito. Praviloma se bolje odrežejo gosto tkane in temnejše tkanine.
Ker sodijo UV-majice med osebno varovalno opremo, morajo imeti ustrezne oznake. Na etiketi morata biti obvezno navedena oznaka CE in podatek o proizvajalcu. Poleg tega mora biti jasno opredeljen namen uporabe, torej zaščita pred UV-sevanjem, priložena pa morajo biti tudi navodila za vzdrževanje. Pomemben podatek je tudi rok trajanja, v katerem proizvajalec jamči za učinkovitost zaščite. Ta je običajno dve leti, po izteku tega obdobja pa zaščita ni več zagotovljena.
Večina UV-majic je izdelanih iz sintetičnih materialov, kot sta poliester in poliamid, ki so pogosteje povezani s prisotnostjo bisfenolov. Ti materiali med pranjem in nošenjem sproščajo tudi mikroplastična vlakna, ki onesnažujejo okolje. Kot alternativa se lahko uporabi gosto tkana črna bombažna majica, ki po ugotovitvah testa prav tako dosega zaščito UPF 50+. Življenjsko dobo oblačila in ohranitev zaščite lahko podaljšamo s pravilnim vzdrževanjem, na primer z redkejšim pranjem pri nižjih temperaturah in z manj detergenta.
Oblačila so le del celostne zaščite
Pomanjkljiva zaščita pred soncem v otroštvu dokazano povečuje tveganje za nastanek kožnega raka v odrasli dobi, zato je izbira ustreznih oblačil ključnega pomena. Problem nevarnih kemikalij v tekstilu je prepoznala tudi Evropska unija, ki pripravlja strožjo regulacijo za skupino bisfenolov, kar nakazuje na prihodnje omejitve uporabe teh snovi v izdelkih za široko potrošnjo.
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije ob tem opozarjajo, da je UV-majica le ena od plasti zaščite. Najpomembnejše se je izogibati neposrednemu soncu v urah, ko je najmočnejše, oziroma takrat, ko je naša senca krajša od naše višine. Nato sledijo oblačila in pokrivala, šele na koncu pa pridejo na vrsto kozmetični izdelki za zaščito pred soncem z zaščitnim faktorjem vsaj 30.