Različne akcije veganov lahko zasledimo po vsej Evropi. Lani poleti so se na primer veganskemu aktivizmu uprli francoski mesarji in protestirali proti škropljenju mesnic z lažno krvjo, razbitim oknom in popisovanju z grafiti. Dejali so, da jim vegani želijo vsiliti svoj življenjski slog. Francoska zveza mesarjev, ki šteje okrog 18.000 članov, je poslala celo pismo tamkajšnjemu notranjemu ministru.
Novembra lani je odmevala akcija aktivistov v Bringtonu. Veganski aktivisti so vstopili v restavracijo, kjer kot specialiteto ponujajo zrezke in bifteke. Nič hudega slutečim gostom so začeli predvajati zvoke mučenih krav in glasno vzklikali, da ni izgovora za mučenje živali. Večina gostov se kljub grozljivim zvokom in vzklikom, da to ni meso, temveč nasilje, ni pustila motiti in je uživanje ob hrani nadaljevala, so poročali mediji.
Veganuar
V zadnjih petih letih se je po svetu razširil trend, da je januar mesec, namenjen ozaveščanju kar najširšega kroga ljudi o veganskem življenju, privrženci tega življenjskega sloga pa so ga poimenovali kar veganuary oziroma veganuar.
V Sloveniji tako letos pod okriljem Društva veganov Slovenija poteka akcija Veganski izziv, ki ljudi vabi, naj mesec dni poskušajo preživeti brez mesa in izdelkov živalskega izvora. A nekaterim je zgolj informiranje in ozaveščanje premalo in so se odločili za trši, radikalnejši pristop. Na družbenem omrežju facebook tako deluje skupina Vegan aktivisti, ki s še nekaterimi drugimi skupinami organizira številne protestne akcije. Pogosto mirno protestirajo pred obrati za predelavo mesa in opozarjajo na pravice živali. Skoraj redni gosti so v Celju, Gornji Radgoni in Škofji Loki.
Ponujanje »pasjega mleka«
Med bizarnejšimi aktivnostmi, ki so se jih lotili, da bi spremenili pogled javnosti na izkoriščanje živali v prehranske namene, je akcija ponujanja pasjega mleka. Aktivisti so se prejšnji teden odpravili v središče našega glavnega mesta in mimoidočim ponujali »novo« vrsto mleka, na koncu pokušnje pa so jih seznanili, da so ravnokar pokusili pasje mleko. Odzive nič hudega slutečih pokuševalcev so posneli in objavili na facebooku. Na koncu videoposnetka sicer razkrijejo, da so ponujali mleko rastlinskega izvora, in zapišejo še: »Ta poskus smo izvedli, ker ne podpiramo dvojnih meril, ki so jih deležne živali.«
V Društvu veganov Slovenije pravijo, da so z akcijo pokušanja »pasjega mleka« aktivisti poskušali ljudi pozvati k razmišljanju o tem, zakaj je v naši družbi tako obsojano, če nekdo muči psa, medtem ko z izbiro vsebine svojega krožnika vsak dan glasujemo za mučenje drugih živali. »V akciji so ponujali riževo mleko z različnimi okusi, medtem ko so degustatorjem razložili, da preizkušajo novo mleko na slovenskem trgu, pasje mleko. Kar nekaj ljudi je zaskrbelo zaradi psov, niso pa pomislili, da se s kravami dogaja enako,« pravijo v društvu in dodajajo, da se tu znova pojavlja dvoličnost, saj je bila akcija po njihovem mnenju obsojana predvsem zato, ker so jo izvajali vegani. »Ponujanje napitkov pod zavajajočimi imeni se sicer vsak dan dogaja. Tega se vegani malce bolj zavedamo, saj smo zaradi očitnih razlogov zelo poučeni o hrani, ki jo uživamo, in drugih izdelkih na trgovskih policah.«
Sicer pa v veganskem društvu pravijo, da se raje odločajo za pristope, ki se jih zelo težko označi kot agresivne. »Predvsem zato, ker se pogovarjamo o temah, ki so za večino ljudi zelo osebne. Pogosto veganom ni treba storiti drugega, kot da na skupinskem kosilu naročimo veganski obrok in smo označeni za agresivne. Če želimo komu razložiti, zakaj, pa še toliko hitreje, čeprav le odgovorimo na postavljeno vprašanje.«
Meso, mleko in jajca so vsak dan na jedilniku povprečnih Slovencev, naše prehranske navade so globoko ukoreninjene zaradi tradicije in navad, pomenijo cono udobja. Nihče ne želi poslušati o svojih slabih navadah. Zato je treba biti še tako previdnejši, ko se odpira to tematiko. Še vedno je Slovenija prepredena z miti o veganstvu. Zdravniki še vedno ne priznavajo konsenza znanosti o veganski prehrani, ki pravi, da je veganska prehrana primerna in zdrava za vse stopnje človekovega razvoja, vključno z dojenjem, nosečnostjo, otroštvom, za starostnike, športnike in fizične delavce. Zato se nam zdi ključno, da se ljudi o tej temi informira,« pravijo v društvu veganov, kjer organizirajo različne festivale in predavanja po celotni Sloveniji. »Naše sporočilo je zelo pomembno in vsekakor ga ne želimo izgubiti s ponujanjem možnosti, da poslušalec preusmeri temo na popisano fasado,« dodajajo.
Tudi v trgovinah vse več veganskega
Da po veganski hrani, pravzaprav po življenjskem slogu, ki ga ponujajo, posega vse več ljudi, je opaziti tudi na trgovskih policah. Če so včasih ljudje, občutljivi za laktozo, lahko dobili le eno vrsto nadomestnega mleka, imajo zdaj na voljo cele police tovrstnih napitkov, ki naj bi zamenjavali mleko. Na voljo so tudi veganske hrenovke, burgerji, zrezki in podobna živila.
Pri trgovcu Hofer pravijo, da ponujajo širok nabor vegetarijanskih in veganskih izdelkov, pa tudi tistih izdelkov, namenjenih ljudem, ki zaradi bolezni ali alergij ne smejo uživati glutena in laktoze. V ponudbi izdelkov je tako mogoče izbirati različne vrste masla, vegetarijanske namaze in burgerje, vegansko majonezo, tofu in različne vrste humusa, ki so med njihovi priljubljenimi izdelki.
Podobno tudi v Lidlu, kjer pravijo, da je že nekaj let izredno priljubljen sojin napitek. Opažajo, da po tovrstnih izdelkih kupci vse raje posegajo.
Tudi v Sparu v skladu s sodobnimi prehranjevalnimi trendi zaznavajo povečano povpraševanje po hrani za vegane, vegetarijance in posebne prehranske namene ter posledično rast prodaje v teh segmentih. Že nekaj let so navzoči na festivalu veganstva Vegafest, letos so v Sparu podprli tudi projekt Veganski izziv.
Nič manj mesa
Skratka, nov slog prehranjevanja, ki se vse bolj širi, dobiva nove in nove privržence, zlasti mlade, ki manj posegajo po mesnih izdelkih.
Kljub temu splošni podatki kažejo, da se poraba mesa pri nas ne zmanjšuje. Ravno nasprotno. Po podatkih statističnega urada je vsak Slovenec leta 2000 pojedel v povprečju 88 kilogramov mesa, leta 2007 dobrih 94 kilogramov, po najnovejših, lanskih podatkih pa se je ta številka ustavila na 93 kilogramih. Največ povpraševanja je po svinjskem mesu (37,62 kilograma), sledita perutnina (31,08 kilograma) in govedina (20,77 kilograma), konjsko meso pa pri nas očitno ne gre v promet, saj poraba dosega 0,15 kilograma na prebivalca.
Na to, da je poraba mesa pri nas prevelika, so opozorili tudi tisti, ki se ukvarjajo z javnim zdravjem. Leta 2015 je mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) uživanje rdečega mesa uvrstila na seznam verjetno rakotvornih dejavnikov, uživanje predelanih mesnin pa celo na seznam zagotovo rakotvornih dejavnikov. Predvsem je močna povezava med uživanjem mesa in povečanim tveganjem za razvoj raka debelega črevesa.
Dr. Jože Verbič, strokovnjak za kmetijstvo in okolje na Kmetijskem inštitutu Slovenije, je za Dnevnik povedal, da je Slovenija po porabi govejega mesa na prebivalca približno 20 odstotkov nad evropskim povprečjem. Sodi med države z veliko porabo govejega mesa. Poraba je podobna kot v državah, kot so Avstrija, Italija, Velika Britanija in Nizozemska, a za približno 20 do 30 odstotkov manjša kot na Danskem, Švedskem in v Franciji. V vzhodnoevropskih državah, kot so Madžarska, Poljska, Bolgarija in Romunija, je poraba govedine na prebivalca približno petkrat manjša kot pri nas. Največ govejega mesa na prebivalca zaužijejo v Ameriki. V ZDA približno dvakrat več kot v Sloveniji, v nekaterih južnoameriških državah še več.
Več fižola, manj mesa
Prejšnji teden je Slovenska tiskovna agencija objavila povzetek študije mednarodnih raziskovalcev s področja okolja in javnega zdravja, ki so glasno opozorili, da moramo ljudje pojesti manj rdečega mesa in ga nadomestiti s fižolom in lečo, če želimo zaščiti Zemljo in lastno zdravje.
Ekipa znanstvenikov je v študiji, ki so jo objavili v znanstveni reviji The Lancet, predstavila nov načrt prehranjevanja, ki bi ga moralo človeštvo upoštevati do leta 2050 in tako zmanjšati globalno breme, ki ga za Zemljo pomenijo tri milijarde čezmerno hranjenih ali pa podhranjenih ljudi.
Poudarili so, da morajo ljudje v bogatih državah precej zmanjšati uživanje mesa, hkrati pa opomnili, da se v nekaterih regijah, kot je Južna Azija, trenutno srečujejo s premajhnim vnosom kalorij in pomanjkanjem beljakovin, kar je posledica pomanjkanja rdečega mesa.
Poudarili so še, da je živinoreja katastrofalna za okolje, saj proizvede 18 odstotkov toplogrednih plinov ter povzroča krčenje gozdov in pomanjkanje pitne vode, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Prehraniti deset milijard ljudi do leta 2050 z zdravim, trajnostnim slogom prehranjevanja ne bo mogoče brez spremembe prehranskih navad, opozarjajo. Prehranski načrt Langa in kolegov terja, da se uživanje nekaterih vrst hrane, kot sta meso in sladkor, do leta 2050 zmanjša za polovico.
Odrasli ne bi smeli pojesti več kot 14 gramov rdečega mesa na dan, kar pomeni na primer polovico rezine slanine. Trenutne prehranske smernice priporočajo, naj se ne zaužije več kot 70 gramov rdečega mesa na dan. Podobno je s perutnino.
Na drugi strani bi morali več kot podvojiti uživanje sadja, zelenjave in stročnic, kot so fižol, čičerka in leča, posebno v revnejših državah, kjer več kot 800 milijonov ljudi dnevno ne zaužije dovolj kalorij.
Prehranski načrt poudarja tudi pomembnost uživanja polnozrnatih žit, kot sta ječmen in rjavi riž, a hkrati priporoča zmanjšanje vnosa škrobnatih živil, kot sta krompir in manioka, na ne več kot 50 gramov na dan.
Avtorji študije so zapisali, da se takšna idealna dieta seveda razlikuje od regije do regije, a dodali, da so želeli s svojim prehranskim načrtom predvsem pokazati, da lahko vsak na svetu zaužije potrebnih 2500 kalorij dnevno, pri tem pa ostane zdrav in pomaga planetu.
Oreščki in semena
Zdravi viri maščob, kot so oreščki in semena, v njihovem prehranskem načrtu zavzemajo pomembno mesto. Človek bi jih lahko pojedel do 75 gramov na dan, a bi moral ob tem na ta dan zmanjšati uživanje nenasičenih maščob, katerih vir so mastne ribe. Nova dieta bi lahko po mnenju avtorjev študije vsako leto na svetu preprečila 11,6 milijona prezgodnjih smrti.
Tako raziskovalci. Vsak posameznik pa ima seveda pravico, da se hrani, kakor mu ustreza. Lahko sledi smernicam zdrave prehrane ali pa se odloči za nezdrav življenjski slog. V vsakem primeru bo odgovornost za zdravje prevzel vsak sam, z agresivnim vsiljevanjem določene prehrane pa bo dosežen ravno nasprotni učinek od želenega.
