Potem ko je minuli torek vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec presenetljivo prestopil k Socialnim demokratom (SD), je na mestu vprašanje, komu sploh koristi poslanska menjava znotraj koalicije. Po odzivu javnosti v dneh po dogodku je mogoče trditi, da prestop ne koristi nikomur, je jasen nekdanji politik Bogdan Biščak. »Niti stranki SD. Odzivi na strani potencialnih volilcev vladne koalicije so negativni tako do Mateja T. Vatovca kot do Socialnih demokratov in naklonjeni Levici, ki utegne iz tega potegniti celo nekaj koristi.«
Na podvprašanje, ali je bila torej odločitev predsednika SD Matjaža Hana, da sprejme prišleka, politično modra, pa: »To tudi ni dobra slika za celotno vladno koalicijo, saj v ključnih trenutkih pred volitvami ustvarja vtis dezintegracije in lahko del potencialnih volilcev vladnih strank pasivizira. Menim skratka, da Hanova določitev ni bila dovolj premišljena.«
Škodljivo komuniciranje o prestopu
Podobno ocenjuje dogajanje politolog dr. Marinko Banjac. Meni, da je bil prestop z vidika koalicijskih strank oziroma levosredinskega bloka nekaj, čemur bi se morali akterji politično izogniti. Še posebej tik pred volitvami. »Povsem nepomembno je, kaj je bil ključen razlog Tašnerja Vatovca za to odločitev. Simbolno sporočilo, ki ga nosi manever, je namreč pretežko, da bi si tako vidna in pomembna oseba v stranki to smela privoščiti, če je Levico vsaj malo razumela kot svoj domicil,« pravi Banjac.
Dr. Banjac dodaja: »S prehodom v drugo stranko je namreč povedal, da stranka ni sposobna notranje složnosti, hkrati pa tudi, da sta koalicijski stranki Levica in SD v takšnih odnosih, da so možni sovražni prevzemi.« Politolog z ljubljanske FDV ob tem v zgodbi prav tako poudarja nepremišljenost Matjaža Hana. »Predsednik SD je kot pravi politični analfabet prestop komuniciral v škodo ne le Levici, temveč tudi svoji stranki. Tako izpeljan prehod iz ene v drugo stranko ne koristi nikomur na levi, saj je le utrdil prepričanje, da znotraj levosredinskega bloka niso sposobni strateških sinergičnih potez, ki bi potencialnim volilcem vlile zaupanje, da lahko ta koalicija nadaljuje delo.«
Antireklama za odhod na volitve
Sogovornik s tega vidika zavrača tudi trditev Tašnerja Vatovca, ki je na tiskovni konferenci izjavil, da je njegov prestop prispevek h konsolidaciji levega bloka: »Ta izjava je vredna pogleda izpod čela s spuščeno čeljustjo. Ena od zelo verjetnih reakcij levih volilcev bo, da enostavno ne bodo šli na volitve in bodo s tem izrekli neke vrste nezaupnico. Deloma se lahko korekcije opravijo med kampanjo, se je pa nabralo precej elementov, ki kažejo kaotičnost na levi, in si zato zagotovo niso olajšali dela.«
Kaj pa vse skupaj pomeni za Levico, ki se že tako giblje na robu parlamentarnega praga? »Celotna zgodba okoli Tašnerja Vatovca je kritična predvsem za Levico, ker že tako 'visi na nitki', ob širših trendih normalizacije skrajno desnih narativov in demonizacije vsega, kar diši po socialni demokraciji, kaj šele socializmu, pa bo tej stranki še toliko težje. In to kljub temu, da je tej vladi vonj in okus dajala prav Levica, ki je bila uspešna z marsikaterim ukrepom, ki izboljšuje položaj najranljivejših,« pravi Banjac.
Biščak po drugi strani prav tako meni, da mora Levico glede javnomnenjske raziskave skrbeti morebitni izpad iz parlamenta. Pri čemer pristavi: »Menim pa, da Vatovčev izstop na to ne bo imel večjega vpliva. Če že kakšnega, prej pozitivnega kot negativnega, saj – sodeč po odzivih – vzbuja pri levih volilcih občutek solidarnosti s stranko. Vsekakor pa se bo Levica za vstop v DZ morala močno potruditi. Za to ima še kar nekaj časa. Mora pa nehati staviti izključno na rezultate dela svojih treh ministrov in se osredotočiti na vrednote, ki jim namerava slediti v naslednjem mandatu.«