Kdaj ste nazadnje pustili mobitel doma in se pri tem niste počutili, kot da se bo zgodilo nekaj neponovljivega, nekaj, kar boste zamudili? Bi zdržali teden dni brez ekranov? Starejši bi morda še zmogli, večji problem pa je pri mladih, ki si niti ne predstavljajo več, da bi morali živeti brez digitalne tehnologije.
Ste kdaj opazovali skupino mladih, ki sedijo zunaj za isto mizo? Pijejo kavo. Dekle na desni fotografira kavo in jo objavi na instagramu in facebooku. Označi vse prijatelje za mizo. Nato vsi ti prijatelji, ki v tišini zrejo vsak v svoj telefon, všečkajo to isto objavo in pišejo komentarje. Po eni strani zabavno, po drugi strani pa ne moremo mimo grenkega priokusa, da so prijatelji skupaj, a se pravzaprav ne družijo. Beseda težko steče. Lažje je misli izraziti s čustvenčki.
V Društvu za zdravje srca in ožilja so nad opisanim stanjem zaskrbljeni. Ne le zaradi zasvojenosti, do katere lahko pripelje pretirana uporaba tehnologije, pač pa tudi zaradi načina življenja, ki se iz gibajočega spreminja v mirujoče. Mladi enostavno preveč časa presedijo pred ekrani, premalo se gibajo in posledice se že kažejo tudi v zdravstvenih težavah, kot so povečanje tveganja nastanka kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi sta prekomerna telesna teža in debelost, do razvoja simptomov zasvojenosti, ki jo je treba zdraviti.
O fizioloških posledicah na telo, ki jih prinaša pretirana uporaba ekranov, je doc. dr. Primož Kotnik, dr. med, specialist pediater, ki predava na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in dela na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, dejal: »Debelost in zapleti debelosti so pogojeni z različnimi vzroki. Ob genetskih in epigenetskih dejavnikih ima zelo pomembno vlogo naše okolje. Večja izpostavljenost ekranom je povezana z večjo telesno nedejavnostjo in slabšim fitnesom, močan svetlobni vir pa ima tudi neposredni učinek na naš hormonski status. Predvsem izpostavljenost ekranom v večernem času (pred spanjem) je povezana z zmanjšano kakovostjo in dolžino spanja, debelostjo in zapleti debelosti. Omejitev časa, ki ga otroci preživijo nedejavno, tudi pred ekrani, pod dve uri na dan in neizpostavljenost ekranom vsaj eno uro pred spanjem predstavljata pomembni intervenciji.«
Preveč sedenja
Brezciljna uporaba ekranov prinaša negativne fiziološke in psihološke posledice za posameznika. Društvo za srce prek številnih projektov že leta deluje preventivno na področju sedenja. Letos pripravljajo program, s katerim bodo osnovnošolce in njihove starše osveščali o varnejši in odgovornejši uporabi spletnih vsebin ter posledicah prekomerne rabe ekranov. Vse družine pozivajo k vpeljavi tedna brez ekranov – času, v katerem družinski člani preživljajo prosti čas brez uporabe televizije, mobilnih telefonov, računalnikov, tablic in drugih oblik ekranov.
Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in vodja projekta »Recimo ne odvisnosti«, je povedala, da sedeči način življenja povzroča mnoge zdravstvene težave in kronične nenalezljive bolezni, pri katerih je najbolj izpostavila prekomerno telesno težo in debelost, problem, ki ga Društvo za srce naslavlja že leta. Prekomerna telesna teža in debelost sta le vrh ledene gore, saj povečata tveganje nastanka bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze in drugih. Poleg debelosti prekomerna uporaba ekranov vpliva tudi na vid, spanje, našo pozornost in še bi lahko naštevali.
Spletne vsebine vplivajo tudi na duševno zdravje mladih, saj v veliki meri krojijo njihovo razumevanje sveta, odnosov ter vplivajo na samopodobo in čustvovanje. Mladostniki do spletnih vsebin pogosto pristopajo nekritično in jih zamenjajo za realnost. Kar pomislimo na filtrirane podobe na družbenih omrežjih, videozgodbe, ki prikazujejo brezskrbno življenje.
Odzivi sprožajo ugodje
Sašo Kronegger, socialni pedagog in mladinski delavec, pojasnjuje, da digitalne tehnologije ponujajo veliko več možnosti za razvoj kreativnosti kot kadar koli prej. Na primer, včasih je bilo za dobro fotografijo ali filmski posnetek potrebne veliko drage opreme, danes lahko to opravimo s telefonom, ki je večini pri roki. Vendar je mlade treba poučiti tudi o vplivu, ki ga imajo vsebine nanje, in o varnejših in primernejših načinih uporabe spleta. Pomemben je razvoj kritične pismenosti in postavljanje meja.
Družbena omrežja (facebook, instagram, snapchat in druga) so privlačna in hkrati vir frustracij. »Odzivi drugih na naše objave na družbenih omrežjih sprožajo ugodje. Mladi, ki odraščajo z nizko samopodobo, pogosto iščejo samopotrditve zunaj sebe. Posameznikovo pričakovanje odzivov na omrežju sproža občutek ugodja. Ker mladi želijo ta občutek ugodja ohranjati in podaljševati, gredo včasih čez meje lastnih vrednot in varne uporabe spleta,« opozarja Kronegger.
Digitalne tehnologije niso škodljive kar same po sebi. Danes so nujne, vendar jih je treba uporabljati z razmislekom, predvsem pa poskrbeti, da za uporabnika nimajo negativnih posledic. Zato je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije v sodelovanju s Sašem Kroneggerjem razvilo preventivni program, katerega namen je razvoj odgovornega vedenja na spletu, tako z vidika količine uporabe kot tudi varnosti sebe in drugih. Program je namenjen učencem 7. in 8. razreda osnovne šole in njihovim staršem. Spoznanja bodo podana skozi interaktivne delavnice, ki razvijajo kritično pismenost in kreativno razmišljanje. Poseben poudarek bo namenjen vsebinam, s katerimi se mladi srečujejo na spletu. Program obsega šest srečanj za osnovnošolce in posebno srečanje, namenjeno njihovim staršem. Staršem bodo predstavili predloge, kako v družini vzpostaviti okolje za varno in uravnoteženo uporabo ekranov.
Telefon le za službo
Predstavili so tudi pobudo, imenovano Teden brez ekranov, katere cilj je, da posamezniki ali družine izberejo vsaj en teden v letu, ko bodo svoj prosti čas preživele brez ekranov. Cilj tedna brez ekranov je, da se posveti več pozornosti interakcijam v družinskem okolju in spodbujanju aktivnega preživljanje prostega časa. »Ne gre za to, da tehnologije z ekrani sploh ne bi uporabljali ves teden. V tednu brez ekranov bomo še naprej računalnike, tablice, telefone uporabljali v službi in v namene izobraževanja ter verjetno tudi časovnega usklajevanja. Po opravljenih naštetih obveznosti, denimo v popoldanskem času, pa se bomo trudili popolnoma odmakniti od tehnologije z ekrani.
Zdi se preprosto, vendar bo za tiste, ki veliko prostega časa preživijo pred ekrani, predstavljalo svojevrsten izziv. To je eden od ciljev pobude, premislek, koliko časa posvetimo vsebinam na ekranu, v kolikšni meri in zakaj so nam te vsebine tako pomembne in ali bi lahko ta čas porabili bolj osmišljeno. Želimo si, da teden brez ekranov postane vsakoletna stalnica,« pravi Darija Cvetko, strokovna sodelavka Društva za srce.
