Na Ljubljanski borzi se je včeraj pričelo trgovanje z delnicami zavarovalnice Vzajemne, ki so bile pri KDD - Centralno klirinško depotni družbi izdane na začetku lanskega oktobra. V delniško družbo je bila Vzajemna preoblikovana konec leta 2023, v času ukinitve prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ta sprememba pa je bila v sodni register vpisana julija lani. Po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja osnovno dejavnost Vzajemne predstavljajo dodatno zavarovanje.
Izhodiščni tečaj delnice Vzajemne je znašal en evro za delnico, po zaključku včerajšnjega trgovalnega dne na Ljubljanski borzi pa se je povzpel kar za 700 odstotkov, na osem evrov. Ob tem je bilo skupaj sklenjenih za dobrih 193 tisočakov poslov. Od teh jih je bilo večina vrednih manj kot sto evrov oziroma so znašali nekaj sto evrov, najvišji pa je dosegel približno štiri tisočake. Dober poznavalec razmer ne izključuje možnosti, da se je prvi trgovalni dan nekdo »igračkal« s tečajem in opozarja, da je pri trgovanju z delnicami treba upoštevati tudi zakon o malih številih, na podlagi katerega se na podlagi majhnih vzorcev podatkov napačno sklepa o dejanskem stanju, saj je v ozadju lahko le naključje.
Omejena prenosljivost delnic
Trgovanje z delnicami Vzajemne je bilo včeraj večkrat zaustavljeno. Za ta korak oziroma tako imenovano avkcijo se je Ljubljanska borza odločila zaradi večjega tržnega ravnovesja – visoke razlike med ponudbo in povpraševanjem - s ciljem, da tržnim udeležencem nameni dodaten čas za oddajo naročil in boljše oblikovanje tečaja na borznem parketu. Avkcijski način se sicer uporablja za trgovanje z manj likvidnimi vrednostnimi papirji, v njej pa si zaporedoma sledita faza upravljanja z naročili, znotraj katere se spreminjajo in brišejo obstoječa naročila, sklepanje poslov pa ni možno, in faza oblikovanja tečaja, v okviru katere se, po načelu izvršitve največje možne količine naročil, v istem trenutku in po istem tečaju (tečaju avkcije) sklenejo vsi posli. Sredi trgovalnega dne je Ljubljanska borza na svojih spletnih straneh opozorila na pomen skrbnega in premišljenega upravljanja naročil, zlasti pri uporabi tržnih naročil, ki ne vsebujejo cenovnih omejitev, temveč se lahko izvršijo v najkrajšem možnem času po ceni, ki je v trenutku izvršitve na voljo v knjigi naročil in se lahko razlikuje od pričakovane vrednosti vlagatelja.
Delnice Vzajemne so vinkulirane, kar pomeni, da so omejeno prenosljive. Po statutu ne sme imeti posamezen delničar, ne da bi za to pridobil dovoljenje družbe več kot pet odstotkov izdanih delnic. Na skupščini, ki bo prihodnji teden, bodo delničarji po predlogu uprave in nadzornega sveta odločali o dodatnih omejitvah - da je pri pridobitvi vsakih nadaljnjih petih odstotkih delnic, torej pri 10 odstotkih, 15 odstotkih, …, treba predhodno pridobiti dovoljenje zavarovalnice. Nadzorni svet in uprava sta delničarjem v odločanje predlagala še sprejem določila, da se dovoljenje zavrne, ko bi prekoračitev petodstotnega praga deleža v družbi ogrožala uresničevanje njenih ciljev in njeno gospodarsko in statusno samostojnost oziroma preprečila povezovanje s komplementarnim strateškim partnerjem. Z drugimi besedami pomeni, da to predstavlja varovalko pred nezaželenim prevzemom.
Proti koncu lanskega leta se je omenjalo, da se za prevzem Vzajemne zanima velika francoska zavarovalna skupina Groupama. Prek hčerinske madžarskega podjetja je Groupama leta 2022 v Sloveniji ustanovila podružnico, v letu 2023 pa od Agencije za zavarovalni nadzor prejele licenco za opravljanje z zavarovalniškimi posli. V letu 2024 je Groupami v Sloveniji uspelo ustvariti 3,3 milijona evrov prihodkov iz zavarovalnih storitev in skoraj 849 tisočakov čiste izgube, medtem ko je bilo pozitivno poslovanje načrtovano v letu 2025.
Delnice prevzelo le 17 odstotkov upravičencev
Zoper dodatne omejitve pri povečevanju lastništva delnice je predsednik druženja Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković pred skupščino Vzajemne njeno upravo in nadzorni svet pozval naj ponovno preučita predlagane spremembe dopolnitve statutu. »Upoštevaje številne omejitve v več drugih zakonih ni nobene potrebe za uveljavitev dodatnih omejitev pri povečevanju lastniškega deleža posameznika, poleg tega pa je petodstotna omejitev že vključena v obstoječi statut Vzajemne,« je dejal Stanković. Dodal je, da če bosta uprava in nadzorni svet vztrajala pri spremembah statuta, bi moralo o tem odločiti delničarji, ki so lastniki 75 odstotkov plus ene delnice, ne pa le kvalificirana večina na skupščini prisotnih delničarjev.
Okoli Vzajemne je veliko pompa, ki pa si ga po mnenju strokovnjaka za kapitalske trge, ki je želel ostati neimenovan ne zasluži, če upoštevamo njeno vrednost in ustvarjene prihodke, ki so na ravni kakšnega večjega proizvodnega družinskega podjetja. Kako je poslovala Vzajemna lani sicer še ni znano. Za predstavo, v letu 2024 je s prodajo zavarovalnih storitev ustvarila 30,3 milijona evrov prihodkov, kar je bilo skoraj tretjino več kot leto pred tem. Ob tem je bila dosežena čista izguba v višini 1,62 milijona evrov. Kot je izpostavila Vzajemna v letnem poročilu o poslovanju za leto 2024, bo po ocenah točka preloma pozitivnega poslovanja – po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je do konca leta 2023 predstavljalo 93 odstotkov poslovanja – dosežena v letu 2028, morda že 2027. Po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja je Vzajemna med članicami Slovenskega zavarovalnega združenja na slovenskem zavarovalnem trgu z 1,2-odstotnim tržnim deležem zasedla 11. mesto. Na trgu življenjskih zavarovanj se je z 1,7 odstotnim deležem uvrstila na šesto mesto, na trgu ostalih zdravstvenih zavarovanj pa se je s 30,5-odstotnim lastniškim deležem uvrstila na drugo mesto. Dokler v Sloveniji ni bilo ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bila Vzajemna največji ponudnik tovrstnih zavarovanj in ene od največjih zavarovalnic v Sloveniji.
Do delnic je upravičenih 444.573 oseb, od katerih jih je Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) prejel 15,3 odstotka. Po pojasnilih KDD je bilo do včeraj prevzetih 12,54 milijona od 75,3 milijona izdanih delnic, pri čemer jih je prevzelo 9585, od 444.657 upravičencev. To pomeni, da je doslej prevzetih, vključno s paketom delnic, ki jih je prevzel ZZZS, le slabih 17 odstotkov vseh izdanih delnic.
Po zakonu o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice so lahko upravičenci, ki so nekdanji zavarovanci Vzajemne lastniški delež v Vzajemne prejeli delnic, če je njihov delež presegal 120 evrov, preostali pa so prejeli denar, če so to izrecno hoteli, pa tudi v tem primeru delnice.